Ojmjakon: Življenje v najbolj mrzlem naselju na svetu

Getty Images/Fotobank
Vas Ojmjakon v vzhodni Sibiriji je zelo neobičajen kraj. Gre namreč za najbolj mrzlo naselje na planetu, v katerem med polarnimi dnevi vedno sije sonce, srečni stoletniki pa pasejo jelene pri minus 60 stopinjah.

Vas Ojmjakon v vzhodni Sibiriji (Republika Saha, Jakutija) je eden od najbolj mrzlih krajev na svetu. Hkrati je to najbolj mrzla točka na severni polobli in najbolj mrzlo naselje s stalnimi prebivalci na celem planetu Zemlja. Pozimi temperatura na tem »polju mraza« pade pod minus 60 stopinj Celzija. Težko si je zamisliti, da ljudje sploh lahko živijo v tako težkih podnebnih pogojih, a je kraj dejansko znan po prebivalcih z dolgim življenjem.

Vir: Lori ImagesVir: Lori Images

V Ojmjakonu se celo voda čudno obnaša, saj ne zmrzne niti pri – 60 °C. Tu ni nobenih čarovnij ali dela šamanov. Globina zamrznjenih tal je tu največja na svetu, do 1500 metrov v globino. Zmrznjena zemlja se širi in potiska podzemne vode na površino. Ravno od tod izhaja pomen besede 'ojmjakon' v jeziku tukajšnjih Tunguzov: »Reka, ki ne zmrzne.«

Ojmjakon. Vir: Getty Images/FotobankOjmjakon. Vir: Getty Images/Fotobank

Polarni dnevi so vedno sončni. V dolini med gorami se razprostira mešanica tundre in stepe, kjer se mirno sprehajajo kosmati konji, nič večji od cirkuških ponijev, prav nič podobni svojim sorodnikom iz toplejših krajev. Njihova gosta dlaka je pozimi dolga tudi 10 centimetrov, griva pa jim ne pokriva samo vratu, ampak tudi del hrbta. Od daleč ni lahko oceniti, ali je to konj ali medved. Edinstveni jakutski konji so potomci mamutov. Za Tunguze, tukajšnje prebivalce, so zvesti soborci za preživetje na »polju mraza«.

V Ojmjakonu vam bo vžgal samo ruski avto, pa še z njim morate biti previdni. Vir: Getty Images/FotobankV Ojmjakonu vam bo vžgal samo ruski avto, pa še z njim morate biti previdni. Vir: Getty Images/Fotobank

Če si s čim ne zaščitite obraza, lahko ta pri – 60 °C zmrzne v nekaj sekundah – zadošča, da malo zapiha veter. Živo srebro v termometrih zmrzuje, ko se vrela voda pretaka v skodelico in postaja para, se spreminja v snežni oblak. Pri takšnem mrazu je težko prižgati avto. Tuji avtomobili tukaj v nobenem primeru ne vžgejo, ruski Ural ali UAZ pa lahko ogrejejo samo ob odprtem ognju iz LED luči. Ko se avto le ogreje, je treba nekaj kilometrov voziti samo naravnost, ker lahko pri zavijanju odpade kolo.

Vir: Getty Images/FotobankVir: Getty Images/Fotobank

A vendar, v teh, lahko bi rekli nečloveških pogojih, so dolgoletni prebivalci uspeli najti kompromis z naravo in so celo zasloveli po velikem številu ljudi z dolgim življenjem. Na življenjsko dobo verjetno vplivajo že vsem znani dejavniki: skrajno čist zrak, skrajno čista voda, aktivni življenjski slog in zdrava prehrana. Ljudje tukaj v glavnem jedo ribe, konjsko meso in mlečne izdelke. Pomanjkanje sadja kompenzirajo z divjimi plodovi.

Vir: Strana.ruVir: Strana.ru

Mladi v Ojmjakonu, ki je sicer znan po velikem številu stoletnikov. Vir: Getty Images/FotobankMladi v Ojmjakonu, ki je sicer znan po velikem številu stoletnikov. Vir: Getty Images/Fotobank

Tunguz Andrej Danilov je star 102 leti. Celo življenje je pazil jelene, to je bila njegova služba. Tunguzi so prenehali izdelovati kolibe iz jelenje kože, zato Andrej prenoči v šotoru iz cerade na minus 70 stopinjah, pri tem pa je vseeno dobre volje in razpoložen. Njegov oče je živel 117 let, mati 108. Andrejevi prijatelji, zakonca Arjan in Afrosinija, živita v okroglem šotoru, ki mu pravimo »jurta«. Nikoli nista imela otrok, pri dopolnjenih 90 letih pa sta posvojila eno deklico. Sedaj Arjan in Afrodizija vzrejata živino. Zatrjujeta, da nikoli v življenju nista bila bolna. Oba verjameta, da razlog za njuno zdravje tiči v dveh mlečnih izdelkih, ki se imenujeta hajak in kjorčeh. Po okusu in barvi hajak spominja na polnomastno maslo, kjorčeh pa je podoben našemu sladoledu: sveže kravje mleko se pomeša s sadnimi plodovi, nato pa ta masa zmrzne in iz nje se naredi lepinja.

Tukajšnji konji se precej razlikujejo od sorodnikov iz toplejših krajev. Vir: Strana.ruTukajšnji konji se precej razlikujejo od sorodnikov iz toplejših krajev. Vir: Strana.ru

Najbolj znana jed v Ojmjakonu pa je stroganica. Pripravljajo jo že takrat, ko lovijo ribe. Naredijo jo zgolj iz delikatesnih vrst rib: jesetra, sulca in »čira« (Coregonusnasus), vse te ribe pa morajo uloviti pod ledom. Komaj ulovljeno ribo Tunguz ubije z enim natančnim udarcem in jo pusti, da zmrzne, a jo hkrati ves čas krpa, saj ne sme zmrzniti izkrvavljena, ker jo bo potem težko strgati. Stroganico jemo skoraj enako kot španski jamón. Zmrznjeno ribo odnesejo v hišo in jo takoj začnejo strgati (po rusko strogat', zato se jed imenuje stroganica). Strgajo jo tako, da ima vsak sloj podkožno mastno tkivo – ravno to vsebuje Omega-3 maščobne kisline, ki izboljšujejo delovanje srca in upočasnjujejo staranje.

Ojmjakon. Vir: Getty Images/FotobankOjmjakon. Vir: Getty Images/Fotobank

Vseh teh jedi ni mogoče pripraviti v kakšnem bolj južnem mestu, niti jih ni mogoče dobaviti na jug. Obstaja zgolj in izključno kot del življenja na skrajnem severu, kjer te sijaj sonca zaslepi na vsak polarni dan, kjer stoletniki pasejo jelene, mladi konji pa so podobni medvedom.

K nastanku zgodbe so pripomogli podatki Ruskega geografskega društva.

Vsi materiali so last FGRU »Uredništva Rossijske gazete«.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke