
Norilska železnica predstavlja eno od najbolj ekstremnih železniških tras na svetu. Poteka skozi neprehodno tundro, povezuje pa rudarski mesti Norilsk in Talnah z luko Dudinka na reki Jenisej.
Sergej Bolašenko
Ta železnica, zgrajena znotraj polarnega kroga, je poseben primer izolirane trase, ki ni povezana z nobenim drugim delom ruske železniške mreže.
Sergej Bolašenko
Podnebje v Severni Sibiriji je brutalno. Zime tukaj trajajo od 8 do 9 mesecev. Temperature pogosto padejo pod – 40 stopinj Celzija, zaradi močnih vetrov pa se življenje na videz zdi neznosno. Mimogrede, železniški delavci so primorani delati tudi v takšnih razmerah.
Sergej Bolašenko
Proga se začne v pristanišču Dudinka. Pristaniške žerjave v času visokega vodostaja odstranijo.
Sergej Bolašenko
»Več kot 20 let sem sanjal, da bi potoval z norilsko železnico,« pravi Sergej Bolašenko, ljubitelj železnic. Potoval je po skoraj vseh železniških trasah Rusije.
Sergej Bolašenko
»Ta skrivnostna izolirana proga, na tisoče kilometrov oddaljena od mojega doma, je dolgo časa zbujala mojo domišljijo,« nadaljuje Bolašenko.
Sergej Bolašenko
Več kot dve desetletji je Sergej delal natančne fotografije ruskih prog. Svoje potovanje z norilsko železnico v juniju 2010 opisuje kot enega od najbolj navdihujočih.
Sergej Bolašenko
Zgodovina norilske železnice se začenja v 30-ih letih prejšnjega stoletja, ko so sovjetske oblasti sprejele odločitev, da tukaj odprejo rudnik. Za potrebe rudnika so zgradili ozkotirno progo. V začetku 50-ih let so progo obnovili in razširili tire na standardno rusko mero 1,52 m.
Sergej Bolašenko
Progo so večinoma gradili zaporniki GULAG-a, ki so jih sem dostavljali z ladjo preko luke Dudinka na reki Jenisej. // Na fotografiji: Okolica postaje Skladskaja zraven Norilska.
Sergej Bolašenko
Lokomotive in vagoni prihajajo sem po isti poti, kot so nekoč zaporniki, saj neposredne povezave železnice s preostalo Rusijo pač ni.
Lori/Legion Media
Stalin je imel načrte, da bi podaljšal polarno železnico in povezal strateško pomembne norilske rudnike z Moskvo. Ti načrti so po njegovi smrti leta 1953 propadli. // Na fotografiji: Pogled na Norilsk.
Sergej Bolašenko
Konec 60-ih let so progo elektrificirali, kar je omogočilo redni potniški prevoz potnikov.
Sergej Bolašenko
Novi medmestni vlaki so bili med lokalnim prebivalstvom zelo priljubljeni, še posebej pozimi, ko je bil cestni promet pogosto prekinjen zaradi vremenskih pogojev.
Sergej Bolašenko
Leta 1998 so potniški promet na norilski železnici prekinili, ker naj bi bil nesmiseln. // Na fotografiji: Kotlovnica v okolici Norilska.
Sergej Bolašenko
Električni pogon so demontirali v trenutku, ko se je lastnik proge odločil uvesti dizelske lokomotive. // Na fotografiji: Postaja Golikovo, okolica Norilska.
Sergej Bolašenko
Ob progi lahko vidimo ostanke nekdanjih medkrajevnih vlakov. V teh krajih namreč ni nobenega obrata za predelavo kovine, prevoz do najbližje tovarne pa bi bil predrag.
Sergej Bolašenko
Proga norilske železnice se konča v rudarskem mestu Talnahu.
Sergey BolashenkoNaročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.