Norilska železnica: Samotna proga globoko znotraj polarnega kroga

Norilska železnica predstavlja eno od najbolj ekstremnih železniških tras na svetu. Poteka skozi neprehodno tundro, povezuje pa rudarski mesti Norilsk in Talnah z luko Dudinka na reki Jenisej.

Norilska železnica predstavlja eno od najbolj ekstremnih železniških tras na svetu. Poteka skozi neprehodno tundro, povezuje pa rudarski mesti Norilsk in Talnah z luko Dudinka na reki Jenisej.

Sergej Bolašenko
Zgradili so jo znotraj polarnega kroga in povsem odrezana je od preostalega ruskega železniškega omrežja. Vlaki, ki jih pripeljejo z ladjami, ostanejo tu za zmeraj.
Ta železnica, zgrajena znotraj polarnega kroga, je poseben primer izolirane trase, ki ni povezana z nobenim drugim delom ruske železniške mreže.
Podnebje v Severni Sibiriji je brutalno. Zime tukaj trajajo od 8 do 9 mesecev. Temperature pogosto padejo pod – 40 stopinj Celzija, zaradi močnih vetrov pa se življenje na videz zdi neznosno. Mimogrede, železniški delavci so primorani delati tudi v takšnih razmerah.
Proga se začne v pristanišču Dudinka. Pristaniške žerjave v času visokega vodostaja odstranijo.
»Več kot 20 let sem sanjal, da bi potoval z norilsko železnico,« pravi Sergej Bolašenko, ljubitelj železnic. Potoval je po skoraj vseh železniških trasah Rusije.
»Ta skrivnostna izolirana proga, na tisoče kilometrov oddaljena od mojega doma, je dolgo časa zbujala mojo domišljijo,« nadaljuje Bolašenko.
Več kot dve desetletji je Sergej delal natančne fotografije ruskih prog. Svoje potovanje z norilsko železnico v juniju 2010 opisuje kot enega od najbolj navdihujočih.
Zgodovina norilske železnice se začenja v 30-ih letih prejšnjega stoletja, ko so sovjetske oblasti sprejele odločitev, da tukaj odprejo rudnik. Za potrebe rudnika so zgradili ozkotirno progo. V začetku 50-ih let so progo obnovili in razširili tire na standardno rusko mero 1,52 m.
Progo so večinoma gradili zaporniki GULAG-a, ki so jih sem dostavljali z ladjo preko luke Dudinka na reki Jenisej. // Na fotografiji: Okolica postaje Skladskaja zraven Norilska.
Lokomotive in vagoni prihajajo sem po isti poti, kot so nekoč zaporniki, saj neposredne povezave železnice s preostalo Rusijo pač ni.
Stalin je imel načrte, da bi podaljšal polarno železnico in povezal strateško pomembne norilske rudnike z Moskvo. Ti načrti so po njegovi smrti leta 1953 propadli. // Na fotografiji: Pogled na Norilsk.
Konec 60-ih let so progo elektrificirali, kar je omogočilo redni potniški prevoz potnikov.
Novi medmestni vlaki so bili med lokalnim prebivalstvom zelo priljubljeni, še posebej pozimi, ko je bil cestni promet pogosto prekinjen zaradi vremenskih pogojev.
Leta 1998 so potniški promet na norilski železnici prekinili, ker naj bi bil nesmiseln. // Na fotografiji: Kotlovnica v okolici Norilska.
Električni pogon so demontirali v trenutku, ko se je lastnik proge odločil uvesti dizelske lokomotive. // Na fotografiji: Postaja Golikovo, okolica Norilska.
Ob progi lahko vidimo ostanke nekdanjih medkrajevnih vlakov. V teh krajih namreč ni nobenega obrata za predelavo kovine, prevoz do najbližje tovarne pa bi bil predrag.
Proga norilske železnice se konča v rudarskem mestu Talnahu.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke