Ta samostan se nahaja 100 km proč od Bajkalskega jezera, nedaleč stran od mesta Ulan Ude v Republiki Burjatiji. Svet ga ne pozna, prav tako ne dejstva, da je v Rusiji prisoten tudi budizem. Samostan se imenuje Ivolginski dacan, zgrajen pa je bil leta 1945, kmalu po koncu druge svetovne vojne. Služi kot rezidenca vodje ruskih budistov, sestavljen pa je iz različnih templjev in univerz, kjer se budistične lame pripravljajo za bodoče služenje v raznih novoustanovljenih templjih v Burjatiji. Ulan Ude ni znan le po svojem budističnem samostanu, ampak tudi po spomeniku v obliki Leninove glave, največjem te vrste na svetu.
Skoraj. Mesto Zelenogradsk se nahaja na Baltiku v Kaliningrajski regiji. Kaliningrad se je pred imenoval Königsberg, ustanovili pa so ga tevtonski vitezi leta 1255. To mesto so naselili številni nemški kolonisti in tevtonski vitezi, z željo, da bi mestopostalo prestolnica Pruske vojvodine. Kaliningrad je bil tudi del Tretjega rajha, po koncu druge svetovne vojne pa je pripadel Sovjetski zvezi. Danes tukaj v glavnem živijo Rusi, Ukrajinci in Belorusi. Ljudje, ki so jih oblasti od tod pregnale po ustanovitvi Sovjetske zveze, se pogosto vračajo, da bi obiskali stare hiše, pokopališča in nemške gradove. Mnoge tukajšnje znamenitosti in gradovi so nekoč nosili drugačna imena - na primer, Zelenogradsk je bil nekoč Cranz.
Čeprav se Vladivostok nahaja precej severneje od Istanbula, tudi tukaj obstaja zaliv z imenom Zlati rog. Preko zaliva so leta 2012 zgradili most. Vladivostok pogosteje primerjajo s San Franciscom kot z Istanbulom. Sovjetski voditelj Nikita Hruščov se je celo odločil, da zgradi mrežo žičnic v tem hribovitem mestu in iz njega naredi "drugi San Francisco". Vendar so bili vsi napori v tej smeri ustavljeni po izgradnji obstoječe žičnice in Vladivostok je obdržal svoj edinstveni spoj kitajske in ruske kulture.
Ne, to so Lenske stopnice, še en kraj z Unescovega Seznama svetovne dediščin. Edinstvene kamnite oblike so se začele oblikovati pred 540-560 milijoni let in ležijo na sloju apnenca iz obdobja kambrija. Veličastne, z gozdom obdane stene iz rdečega peščenjaka odsevajo v mirnih vodah reke Lene, glavne ceste, ki vodi do te naravne znamenitosti. Obiskovalci za prevoz v glavnem uporabljajo ladje, ki plujejo iz Jakutska. Čeprav za pot iz Evrope do Lenskih stopnic potrebujete manj časa kot do Kamnitega gozda, pa je potovanje kljub temu naporno. Vključuje namreč let do Jakutska, nato vožnjo z avtobusom do pristanišča in končno še nekaj ur na ladji ali trajektu. Na nekatere stopnice se ne morete povzpeti, obstaja pa nekaj delov 100 m nad tlemi, s katerih lahko občudujete lepote sibirske pokrajine, prepletene s prelepimi rekami.
Zelo podobno, vendar 6500 km vzhodneje - Altajske gore se nahajajo v južni Sibiriji na meji z Mongolijo. Zaradi pomanjkanja cest in ostale infrastrukture v tej oddaljeni gorati regiji so dih jemajoče Altajske gore še vedno eno od najbolj nedostopnih mest v Rusiji. Glavno mesto in edino urbano območje Republike Altaj je Gorno-Altajsk s 60.000 prebivalci. Ostalo prebivalstvo živi v vaseh. Meščani pravijo, da se mitološko kraljestvo Šambala nahaja nekje v "ruskem Tibetu".
Ne, to je pravzaprav Avačinski zaliv na polotoku Kamčatka. Njegova dolžina znaša 24 km in predstavlja drugi največji zaliv na svetu, za Port Jacksonom v Avstraliji. Avačinski zaliv je tako velik, da se lahko tam zasidrajo vse ladje sveta. Od tod lahko vidite tri vulkane - Korjakijski, Avačinski in Bilučinski. Na vhodu v laguno se iz vode dvigajo tri stene z imenom "Trije bratje". Ta znamenitost velja za naravno bogastvo in simbol Avačinskega zaliva ter bližnjega mesta Petropavlovsk-Kamčatski. Zaliv predstavlja glavni prehod za ljudi in blago, ki pride na polotok.
Sankt Peterburg imenujejo tudi "severne Benetke". Mesto, zgrajeno na močvirnih tleh, predstavlja največjo rusko luko in rusko "okno v Evropo". Turistična prestolnica Rusije je znana po dvižnih mostovih, romantičnih belih nočeh, ko sonce zaide le za kratek čas, fasadah iz časa ruskega imperija in številnih šarmantnih ulicah, od katerih so mnoge dobile imena po ruskih pisateljih 19. in 20. stoletja.
Kamniti kipi so običajen prizor na otokih Indijskega in Tihega oceana, ne pa tudi na planoti Manpupunor, globoko v tajgi. Gigantski kamniti idoli na severnem Uralu v Republiki Komi so pravzaprav naravno nastale stene, ki so jo vetrovi oblikovali na tisoče let. Nekaj teh "idolov" je visokih 30-40 metrov. Manpupunor je priljubljena destinacija za tiste, ki uživajo v bivanju v naravi. Do nje lahko dostopate peš, kar vam bo vzelo nekaj dni, ali pa s helikopterjem.
Vulkan Kronocka sopka se nahaja v istoimenskem nacionalnem parku na Kamčatki, nepoučeni opazovalci pa bi lahko pomislili, da gre za najvišjo japonsko goro Fudži. Vendar to ni Japonska, ampak Rusija. Kronocki rezervat je eno od najstarejših zaščitenih naravnih območij v Rusiji. Tukaj se nahaja veliko število gejzirjev in termalnih vrelcev, gleda pa na Tihi ocean. Dolina gejzirjev se nahaja na uradnem spisku "Sedem čudes Rusije".
Verjetno je težko zamešati Melbourne z Vladivostokom, z lahkoto za lahko obalo Japonskega morja zamenjamo za avstralsko obalo. Pokrajina ruskega otoka Moneron v Tatarskem prelivu spominja na tropski otok iz televizijske nanizanke Skrivnostni otok (The Lost). Tukaj, v Primorskem okraju oz. Primorju, kot še drugače imenujejo to regijo, lahko srečate mnoge ogrožene živalske vrste, na primer sibirskega tigra. Na tem območju obstaja tudi veliko število naravnih rezervatov, ki so dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Nekateri oddaljeni predeli tega območja še vedno nedostopni.
Vsi materiali so last FGRU »Uredništva Rossijske gazete«.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
