Ogromni stalaktiti nad vašimi glavami, večni ledeniki pod nogami in jezera brez dna: te ledene zaklade najdete v ledeni jami Kungur na Uralu. Potem, ko pridete iz 40 metrov dolgega tunela, vas pričaka kraljestvo starodavnega ledu. Nekatere oblike so stare 300 let.
Ta najstarejša ruska podzemna znamenitost se nahaja 50 km proč od mesta Perm. Znana je postala leta 1703, ko je mesto Kungur obiskal sibirski zgodovinar in kartograf Semjon Remezov v okviru svoje kartografske odprave. Lokalni prebivalci so mu povedali legendo o tem, kako je Jermak, osvajalec Sibirije, preživel zimo v hodnikih ledene jame.
Remezov je želel končati zgodovinski pregled raziskovanja Sibirije. Našel je kroniko z risbami in izdelal prvi zemljevid jame z ducatom pravoslavnih križev. Lokalni prebivalci naj bi jami rekli "Stvarnikov svet" in jo opremili s pravoslavnimi simboli: križi in ikonami. Edini preostali križ danes je natančna zgodovinska rekonstrukcija enega od prikazanih na zemljevidu Remezova.
Jama sega globoko v goro. Labirint tunelov je dolg 56 km, vendar je za turiste odprt le dober kilometer in pol. Do danes je bilo odkritih 48 manjših jam.
Razpon notranje temperature sega od -15°C pozimi do -3°C poleti. V središču jame je vedno okoli 5 stopinj nad ničlo. Skrivnost je v tem, da je jama zelo dolga in velika, hladen zrak, ki se premika v globino, pa se segreje.
Ledeni velikani začnejo rasti pozimi, ko se v jami nakopiči zmrzal. Ko topel zrak steče iz globin proti površju in se vlaga dotakne hladnih kamnitih sten, začnejo rasti ledeni kristali. Ta proces traja vse do pomladi.
Rastoči led nenehno spreminja jamo. Pred 70 leti so bili nekateri hodniki zoženi zaradi ledu, ljudje pa so morali vsekati niše in vstopiti naravnost v led. Včasih se nekateri po ledu tudi spustijo v drugo jamo, da bi si ogledali ledeno kaskado.
V jami najdete stalaktite in stalagmite. Gre za "sezonski" led. Rastejo namreč le do poletja, poleti pa nastanejo zamrznjena jezera.
Jama je sedaj opremljena z napisi in lučmi, vendar ne pozabite, da podzemlje lahko človeka zmede. Izgubljeni obiskovalci lahko več ur čakajo, da jih rešijo. Še pred 100 leti so vsakemu obiskovalcu po 5-urnem ogledu jame ponudili kozarček vodke.
Jama je postala priljubljena med turisti zahvaljujoč prvemu lokalnemu vodiču Aleksandru Hlebnikovu, ki jo je leta 1914 najel in organiziral podzemno pohodništvo za goste iz Kungurja. Vsepovsod po jami boste videli saje. To so ostanki preteklih obiskov: bakel, luči in kerozinskih svetilk. Turisti so takrat vstopali skozi en vhod in se nato 100 metrov plazili naprej. Vzravnali so se lahko šele v jami.
V središču jame je Hlebnikov prosil obiskovalce naj se postavijo v polkrog, medtem ko je sam splezal na ledeno gmoto. Vsem je naročil, naj ugasnejo svoje bakle in vsi so se potopili v popolno temo. Nato pa je Hlebnikov prižgal svojo baklo in jamo osvetlil s svetlim rdečim plamenov. Turistični vodniki tudi danes ponavljajo takšno predstavo za jamske obiskovalce.
Ural skriva še več takšnih ledenih kraljestev: kliknite tukaj in si oglejte še enega.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
