Rusi so odkrili in osvojili Sibirijo v 16. stoletju, do prve polovice 17. stoletja pa so prišli do Tihega oceana. Polotok Čukotka so odkrili po naključju, ko je leta 1648 Semjon Dežnjov iskal priložnosti za trgovino v Severnem ledenem morju. Vetrovi so mu uničili tri od sedmih ladij, valovi pa so ga pripeljali do obal Čukotke.
Danes lahko v največjem mestu na Čukotki – Anadir – pogosto vidite slikovite stanovanjske bloke, pobarvane rdeče, rumeno, zeleno in modro, kar za Rusijo ni preveč značilno. Zakaj imajo tukajšnji prebivalci radi tako vpadljive barve? Ker lažje najdejo svoj dom v snežni nevihti.
Avtohtoni prebivalci tega polotoka so Čukče, narod, ki se je dolgo upiral širitvi Ruskega imperija, in Eskimi, ki so jih raziskovalci nekoč opisovali kot »ljudi z zobmi«, zaradi nošenja mroževih zob na svojih oblačilih.
Čukče in Eskimi so razvili svoj specifičen način življenja v surovih pogojih, ki se vrsto stoletij ni dosti spreminjal. Živijo v nomadskih šotorih (»jarange«) in se največ ukvarjajo z rejo jelenov, ribolovom v odprtinah v ledu in lovom na morju.
Pasje vprege so najbolj priljubljeno prevozno sredstvo v čukotski tundri. Ne gre samo za turistično atrakcijo, lokalni vozniki pasjih vpreg so res aktivni v svojem poklicu. Tukaj lahko srečate tudi bele medvede in mrože.
Polotok Čukotka je blagoslovila neokrnjena naravna lepota, kot jo najdete redkokje na svetu. Ena od največjih dogodivščin v vašem življenju pa bi lahko bila vožnja z ladjico ob obalah Beringovega morja.
Prepričajte se sami o lepotah Čukotke v spodnji fotogaleriji!
Pokrajina in arhitektura
Ljudje
Utrinki