Poleti leta 2013 je ameriška fotografinja Louisa Marie Summer z avtomobilom v enem tednu prepotovala 2165 km dolgo zvezno cesto Amur M58 od Čite do Habarovska v jugovzhodni Sibiriji. Med potovanjem je slikala prebivalce mest in podeželskih krajev, ki pripadajo različnim narodom in razredom ter doživljajo različne gospodarske, socialne in osebne tegobe. Za večino tukajšnjih ljudi je življenje še vedno mirno in enostavno.
Deklica pred svojo hišo v Kundurju, 380 km pred koncem Amurja v Habarovsku. Tukaj je močvirnato področje, zato so stanovalci zakurili žagovino, da bi pregnali komarje in bi lahko sedeli na svežem zraku.
Cesta Amur je bila končno končana septembra 2010. Na novo odprto cesto je obiskal takratni ruski premier Vladimir Putin in jo opisal kot »zanesljivo, sodobno podeželsko cesto, vendar ne avtocesto«. V mali vasi Aksenovo-Žilovskoje, 15 km od Amurja, je Putin osebno podpisal izgradnjo bazena, v imenu promocije regije ruskega Daljnega vzhoda.
Mama z dvema otrokoma pred svojo hišo v Černiševsku, upravnem središču Černiševskega okrožja, 300 km severovzhodno od Čite. V tej mali vasici poleg ceste domačin Vladimir vodi majhen penzion. Pobuda za posel se je porodila, ko sta dva šoferja iskala prenočišče, ker se jima je pokvaril tovornjak.
Transkontinentalna cesta bi morala postati glavna prometna arterija za prevoz blaga z Japonske in celotne vzhodne Azije do osrednje in zahodne Rusije. Danes se veliko novih japonskih avtomobilov pelje po cesti Amur od Japonske do osrčja Rusije, preko mest, kot so Irkutsk, Krasnojarsk in Novosibirsk. Kot lahko vidite na fotografiji, pa tudi cel odred starih šolskih avtobusov potuje po 7300 km dolgi poti od Nižnega Novgoroda do mesta Blagoveščensk ob reki Amur – ta kraj je ravno na polovici poti med Čito in Habarovskom.
Sergej je v avtu in vrže oko na skupino deklet v soboto zvečer v Mogoči (Zabajkalski okraj), enem od večjih mest Transbajkalske regije. Mladenič je pripadnik vse številčnejše kitajske manjšine, ki se je priselila v regijo v zadnjih letih. Najstniki se v Mogoči srečujejo, zabavajo in odhajajo na vožnjo, še posebej radi pa poskušajo navdušiti dekleta z vožnjami po mestu v dobrih in lepo spoliranih avtomobilih.
Tako kot v vsakem relativno velikem mestu se mladi tudi v Čiti, kjer sta začetek Amurja 58 in zadnje letališče do naslednjih 600 km, zbirajo v mestnem lokalu. V mestu Čita je posebej priljubljena irska pivnica Harat, kjer se srečujejo, pijejo, žvečijo semena in malo flirtajo.
Leonid Kazarin je eden od bolj podjetnih in inovativnih ljudi v Čiti. Ustanovil je lastno podjetje in vlagaj v regijo. Je tudi eden od redkih srečnežev, ki lahko med ostro sibirsko zimo pobegnejo v tople in sončne države, kot je Tajska. Na sliki ga vidimo s hčerko v hiši svoje mame, v predmestju Čite v Transbajkalski regiji.
Poleti veliko ljudi potuje po cesti Amur do počitniških destinacij ali obisk k svojim družinam. Tukaj mladi proslavljajo poroko s kitajskimi lampijoni v Čiti, upravnem središču Zabajkalskega okraja.
Med vožnjo po cesti Amur boste težko koga srečali. Naokoli je tundra, spredaj se razprostira cesta, do koder seže oko. Najbrž boste koga srečali samo na redkih in relativno sveže zgrajenih počivališčih. Na primer tole blagajničarko, ki čaka goste v eni od novejših kavarn ob cesti. Cesta predstavlja nove priložnosti za posle, čeprav se gospodarska rast dogaja precej počasi.
Kratko srečanje s kozakom v urejeni uniformi pred zaprtim železniškim prehodom v Birobidžanu v Judovski avtonomni regiji. Ob močni nevihti in približujočem se vlaku v ozadju je imel zadržan, a tudi malo zainteresiran izraz, kot da bi gledal dušo tipičnega ruskega človeka. Rahlo opit se je vračal s kolegi domov z neke praznične proslave.
Azijska preproga visi pred stanovanjskim blokom v Amurski regiji. Ruska vlada se zaveda, da boljša prihodnost v redko poseljeni regiji Daljnega vzhoda ne bo nastopila čez noč, a je sprejela nekatere dodatne ukrepe. Da bi izboljšala poslovno klimo, spodbudila podjetništvo in pritegnila nove naložbe, je na primer zmanjšala davke in zagotovila financiranje zagonskih (start-up) podjetij.
Malo Dašo sem spoznala pred hišo njenih staršev v Mogoči v Transbajkalski regiji. Ko me je zagledala, je stekla v hišo, a ni zdržala dolgo in je takoj pritekla nazaj z neko sijočo šminko ter začela pozirati pred fotoaparatom.
Spoznajte še: Kaj vse preseneča tujce v Rusiji?
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!