Sankt Peterburg navdušuje s svojim vzdušjem ruske carske zgodovine: široke ulice, impozantne zgradbe, slikoviti mostovi in razkošni vrtovi. Če se sprehodite po ulici Sadovaja ali Labodjem kanalu, boste prišli naravnost v glavni mestni park, Letni vrt. Oblikovali so ga v zgodnjem 18. stoletju, mi pa vam razkrivamo njegove glavne skrivnosti.
Petra Velikega je navdihnil sprehod po parku v Versaillesu
Letni dvorec in Letni vrt v Sankt Peterburgu, 1716.
Aleksej ZubovLetni vrt je nastal leta 1704 po ukazu Petra Velikega, ki je želel oblikovati takšen park, kot so ga imele evropske prestolnice. Vrt je nastal po vzoru Versaillesa, a je ruski imperator obenem želel preseči svojega sodobnika, francoskega kralja. Peter Veliki je zato najel dva najboljša arhitekta tistega časa: Rastrellija in Trezzinija.
Po pravilih prefinjenega vrtnarjenja, so ob poteh zasadili enakomerno obrezane grme. Prostore, ki so mejili na te zelene zidove, so napolnili z vodnjaki, fontanami in marmornimi kipi.
Sprva je bilo park moč obiskati le na osebno povabilo imperatorja, sčasoma pa se je odprl za vse, ki so se primerno obnašali in je tako postal priljubljeno zbirališče za plemstvo in intelektualce.
Železna ograja je navdušila britanskega lorda
Vhod v Letni vrt
George Shuklin/WikipediaRomantična legenda pravi, da je nek britanski lord obiskal mesto v času znamenitih belih noč. Njegova ladja je zaplula po Nevi in se zasidrala blizu Letnega vrta. Očarala ga je njegova lepota, a se ni želel izkrcati. To naj bi bilo po njegovem povsem nesmiselno, saj nikoli ne bi videl česa lepšega. "Videl sem vse, kar sem želel v Peterburgu: ograjo Letnega vrta v času belih noči," je dejal med potjo v Anglijo.
Verjeli ali ne, a ta železna ograja še danes izgleda impresivno! Ograja, ki je delno okrašena s pozlačenimi cvetnimi listi, je bila delno izdelana okoli 1780 v mestu Tula, znanem po svojih obrtnikih. Leta 1866 je bila ograja priča zgodovinskemu dogodku - neuspelem poskusu atentata na carja Aleksandra II., ki se je zgodil točno pred njo. V spomin na ta dogodek so poleg glavnega vhoda zgradili kapelico, ki so jo leta 1930 Sovjeti odstranili.
Ime nima nič skupnega s poletjem
Letni dvorec Petra Velikega
Alex Fjodorov/WikipediaLetni vrt je bil postavljen na stari posesti švedskega majorja, kjer je Peter Veliki živel preden se je preselil v letni dvorec. Sprva je vrt dobil ime v zahvalo carskim vrtnarjem, ki so zasadili "letnike", enoletne cvetlice. Vrt je nato ohranil svoje ime, da bi ga razlikovali od zimskih vrtov, ki so bili pogosto zasajeni v zaprtih prostorih v mestnih palačah.
Tu se je odprla prva umetnostna galerija
Amor in Psiheja, delo neznanega italijanskega kiparja, 18. stoletje.
Jevgenij So/WikipediaDruga palača je bila zgrajena za Petrovo ženo, Katarino I., sosednja zgradba pa je bila galerija. To je bila prva umetnostna galerija v državi z deli vodilnih evropskih umetnikov. Nobena od zgradb danes ne obstaja več.
Letni vrt je del Ruskega muzeja
Po Petrovih željah Letni vrt ni bil namenjen le oddihu meščanov, ampak tudi njihovemu izobraževanju. V drugi polovici 18. stoletja se je število kipov v parku povečalo na 250. Men njimi je bil tudi slavni kip Venere, ki so ga našli med izkopavanji v Rimu leta 1718. Po poplavah leta 1777 in 1824 so večino kipov prestavili v palače in muzeje. Venera se je tako nastanila v Ermitažu.
Edina zgradba, ki je v vrtu ostala še iz Petrove dobe, je letna palača, ki jo je med letoma 1710 in 1712 zgradil Trezzini. Leta 1934 so vrt, letna palača in hiša Petra Velikega dobili status muzeja. Sovjetski arhitekti so preučili zgodovinske zgradbein galerije ter obnovili kipe. Danes je vrt del državnega Ruskega muzeja.
Oglejte si še več lepot iz obdobja carske Rusije:
Peterhof, veličastna dežela fontan na obrobju Peterburga
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
