Spoznavajmo Rusijo: Nižni Novgorod, staro mesto trgovine in tujih vohunov

Nižni Novgorod z razlogom privablja turiste z vsega sveta. Ponuja celo vrsto lepih znamenitosti na čelu z mestnim Kremljem, cerkvami in svetišči različnih obdobij in slogov. Ampak to je kot turistična slika z razglednice. Poglejmo še, kaj najdemo v resničnem srcu tega mesta.

Nižni Novgorod leži 420 km vzhodno od Moskve in je peto najbolj poseljeno mesto v Rusiji. Ni presenečenje, da je tudi regionalna prestolnica, in sicer Niženovgorodske regije. Domačini mu pravijo kar »Nižni«, vsekakor pa mesta ne smemo zamešati z Velikim Novgorodom.

Že od starodavnih časov je bil Nižni Novgorod trgovsko središče. Neposredno skozi mesto je tekla najstarejša trgovska pot med Evropo in Azijo. Simbol trgovske zgodovine mesta je zgradba mestne tržnice, zgrajena leta 1896 za ruski umetniško-trgovski sejem.

Novgorodski kremelj

Nižni Novgorod z razlogom privablja turiste z vsega sveta. Ponuja celo vrsto lepih znamenitosti na čelu z mestnim Kremljem, cerkvami in svetišči različnih obdobij in slogov. Vredna ogleda je tudi izjemna zgradba Gosbank, kjer so bili nekoč prostori sovjetske centralne banke. Ampak to so samo glavne znamenitosti, ki jih najdete na običajni razglednici ali v promocijskem posnetku.

Nižni je prežet s slavo. Spredaj vidimo spomenik lokalnima herojema Mininu in Požarskemu (podoben je tistemu, ki stoji pred Katedralo sv. Vasilija na Rdečem trgu), cerkev in Hišo Bugrova – to je tisto zatočišče, ki je spodbudilo pisatelja Maksima Gorkega, da je napisal igro Na dnu na prelomu 20. stoletja. To je podtalje nižnenovgorodskega življenja.

Tisto, kar moramo res omeniti pri Nižnem Novgorodu, pa je živahna mestna kultura. Na glavni ulici, imenuje se Bolšaja Pokrovskaja, na manj kot 10 metrov srečaš ulične glasbenike, stare od 15 let do neskončnosti. »Oboroženi« so s harmonikami, kitarami, saksofoni in ustnimi harmonikami. Veliko več jih je kot na Starem Arbatu v Moskvi.

Nižni Novgorod ima še naprej živahno trgovino, pa naj si gre za rože, obrtniška okrašena posoda v slogu hohloma, beloruske tkanine ali kitajska sončna očala. Kjer je trgovanje, tam je življenje.

Mesto bi težko postalo tako pomembno, če ne bi ležalo na sotočju dveh rek, Oke in Volge. Nižni Novgorodčani imajo radi vodo in mnogi imajo svoja prevozna sredstva za po reki, kot so čolni in gliserji. Včasih so parkirani kar na travniku pod stanovanjem v centru mesta.

Ohranjene lesene hiše so simbol Nižnega Novgoroda na podoben način, kot so »dvoriščni vodnjaki« značilni za domove v Sankt Peterburgu. Mladi grafitarji poskušajo z barvanjem polepšati lesene zgradbe, ali pa preprosto opozoriti, da večina teh potrebuje prenovo.

Poseben utrip mestu dajejo študenti (v mestu je več visokošolskih zavodov), sodobna podjetja (avtomobilska tovarna GAZ, letalska tovarna Sokol, ladjedelnica Rdeče Sormovo itd.), raziskovalne ustanove, mnogi gledališki in glasbeni festivali ter koncerti v dvoranah konservatorija in filharmonije.

Med drugo svetovno vojno je bilo mesto pomembno središče za proizvodnjo orožja: od tukaj je zapeljalo kar vsako drugo vozilo, vsak tretji tank in vsak četrti kos artilerijskega orožja.

Skozi leta je tukajšnja obrambna industrija pritegnila pozornost tujih obveščevalnih služb. Po vrsti incidentov z vohuni je 4. avgusta 1959 svet ministrov Sovjetske zveze sprejel resolucijo, da se mesto Gorki [takratno ime Nižnega Novgoroda] zapre za tujce. Mesto je ostalo zaprto vse do leta 1991.

V Niženovgorodski regiji je doma dobra polovica vseh obrti, ki jih javnost navadno povezuje z Materjo Rusijo: lutke matrjoške, namizni izdelki v slogu hohloma, slike iz Gorodeca, filigranski okraski. Ni čudno, da je tukaj zelo močan lokalpatriotizem, ki ga začutimo na vsakem koraku. Vse stvari so okrašene s hohlomo, od robčkov do tramvajev.

Vožnja s tramvajem v Nižnem Novgorodu je nekaj posebnega. Gre za najstarejši tramvajski sistem v Rusiji, ki je prav tako sovpadal z velikim vseruskim sejmom leta 1896. Zanimivo je bilo, da so tukajšnji tramvaji prvotno delovali v štirih različnih sistemih s tremi različnimi lastniki, ki so imeli vsak svoje proge s svojo širino. Na srečo je danes vse že zdavnaj centralizirano in standardizirano.

Lokalna mladina pogosto namesto javnega prevoza raje posega po kolesih, vsaj tisti, ki niso ravnodušni do zdravega načina življenja in športa, ki so ju začeli še bolj promovirati pred letošnjim svetovnim prvenstvom v nogometu. Mesto je gostilo štiri tekme skupinskega dela, eno tekmo osmine finala in eno tekmo četrtfinala.

© Rossijskaja gazeta, vse pravice pridržane.

Spoznajte še: Tjumen, buržoazna naftna prestolnica Sibirije

 

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke