Pobegnite mestnemu vrvežu in užijte lepote čudovitega parka Caricino!

Erwann Pensec
Bi radi za nekaj časa zbežali iz hrupne Moskve? Potem jo mahnite v Caricino!

Park Caricino je s svojimi ruskimi vrtovi iz 18. in 19. stoletja prava paša za oči. Leži na jugu Moskve, samo streljaj od podzemne postaje ... kdo ugane? Tako je, od postaje Caricino!

Obiskovalci se pri vhodu v park zgrinjajo okrog velikanske fontane, nekaj korakov stran pa se za drevesi skrivajo palače.

Prvi lastnik posestva je bil moldavski (in častni ruski) knez Dimitrie Cantemir. Zgraditi je dal cerkev z leseno palačo, okrog njiju pa uredil čudovit francoski vrt v baročnem slogu s simetričnimi stezicami in cvetličnimi gredami.

Posestvo je odkupila Katarina Velika, ki se je vanj na prvi pogled zaljubila. Za časa njenega življenja so bili v modi angleški naravni vrtovi, zato je carica zaposlila dva angleška vrtnarja: Johna Munroa in Francisa Reida.

Ni lepšega, kot pohajkovati po vijugastih tlakovanih poteh, obdanih z antičnimi kipi in visokimi paviljoni, zraven pa prisluškovati ptičji pesmi, ki človeka zaziblje daleč stran od mestnega hrupa ...

Kipa arhitektov Vasilija Baženova in Matveja Kazakova

Palačni kompleks Caricino so začeli graditi leta 1779 pod nadzorom arhitekta Vasilija Baženova. Toda ko je bilo že vse bolj ali manj nared, se je na posestvu pojavila nezadovoljna carica. Leta 1785 so ga na njen ukaz porušili in prenovili, tokrat pod nadzorom Baženovovega študenta Matveja Kazakova.

Kazakov je veliki vladarici na čast zasnoval trinadstropno palačo, a so se kasneje zaradi pomanjkanja sredstev – in na caričin ukaz – odločili za dvonadstropno gradnjo in poenostavitev strešnega dela.

Leta 1796 je carica umrla, gradnja pa zamrla in v 19. stoletju je od posestva ostalo samo še izropano gradbišče brez okenskih okvirov in opečnatih zidov, ki so poslej krasili domove okoliškega prebivalstva.

Med letoma 1950 in 1980 so se »kraljeve« ruševine prelevile celo v plezalno steno!

Posestvo so pred propadom rešile mestne oblasti, ki so med letoma 2006 in 2007 pošteno pljunile v roke in opravile zavidljivo delo: park in palačni kompleks se ponovno sončita v stari slavi!

V osrednjih palačnih prostorih se še vedno šopiri veličastno okrasje, prizidek pa so spremenili v muzej.

Ne, to ni skrita kamera: gozd se vsake toliko časa prelevi v disko plesišče, kjer starejši ljudje poplesavajo v ritmih elektronske glasbe.  

To zeleno prostranstvo je pravi raj za Moskovčane, ki, naveličani večnega hrupa in naglice, komaj čakajo, da zbežijo iz mesta. Poležavanje v travi, igranje badmintona in skrivanje v senci je nekaj najbolj običajnega!

Med pohajkovanjem po gozdu boste pod krošnjami zagledali »neznani leteči predmet«: svetišče okoliških šamanov in totemske predmete okrašene s trakovi, simboli in najrazličnejšimi darovi v obliki kruha, pšeničnega zdroba ali slaščic (če se jih seveda prej – gl. zgornjo fotografijo! – ne polakomni lačna veverica).

Za konec pa si oglejte še, zakaj si je vredno ogledati čudoviti moskovski park Kolomenskoe!

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke