Skrivnosti Bajkalskega jezera

Jurij Kaver/Sputnik
Najgloblje jezero na svetu je tudi največje sladkovodno jezero na svetu, po velikosti ga lahko primerjamo s kakšno Belgijo, okrog njega pa je očarljivo lepa pokrajina. Danes ga bomo spoznali v malo drugačni luči, z novimi zgodbami ob spremljavi zgodovinskih fotografij.

Začetek 20. stoletja. Ruska mornarica je dobila svoj prvi ledolomilec, poimenovan kar po samem jezeru: Bajkal. Po jezerskih vodah je plul vse do leta 1918.

Leto 1900. Na tej fotografiji lahko vidite prvi vlak, ki je potoval ob bregovih jezera po Transibirski železnici. Žal se danes ne morete z vlakom voziti tako blizu jezero, ga pa še vedno lahko gledate z okna od daleč. En del proge okrog Bajkalskega jezera je bil namreč poplavljen zaradi izgradnje Irkutske hidroelektrarne. Danes tista proga ne pelje nikamor.

Leto 1905. Stena Hobot na Šamanskem rtu. Nekdaj je bil to sveti kraj, na katerem so se izvajali šamanski rituali, danes pa eno od izgubljenih blag Bajkala. Steno so namreč dvignili v zrak med kopanjem apnenca v sovjetskih časih. Krožijo pa govorice, da je šlo za namerno akcijo proti okultizmu.

1959. Bajkalska pravljica. Kljub priljubljenosti te destinacije in številnim hotelom v bližini jezera lahko še vedno uživate v takšnih ikoničnih prizorih. Zlahka lahko dostopate tudi do odmaknjenih lokacij v bližini voda Bajkalskega jezera in v samoti uživate lepote neokrnjene narave.

1964. Bajkalsko jezero ima edinstveno podnebje, celo svoje lastne vertove. Zime so manj surove kot v centralni Sibiriji, tudi poletja niso nevzdržno vroča. Je pa voda dokaj mrzla in zares lahko v njej plavate brez tresenja samo v avgustu.

1966. Vas Listveničnoje (danes Listvjanka) je naselje, ki je najbližje jezeru. Leta 1725 se je mož po imenu Nikolaj Kislicin odločil, da prezimi na bregu Bajkalskega jezera. Pozneje je na tem mestu zraslo nekaj hiš.

1969. Poletna vožnja s čolnom po Bajkalskem jezeru. Jezero nudi turistom mnoge aktivnosti: sprehodi, planinarjenje, obiskovanje jam, jahanje, kajak, vožnjo s helikopterjem, pa različne zimske radosti.

1970. Otroka na bregu Bajkalskega jezera pozimi. Jezero je dolgo okoli 636 kilometrov in se nahaja med dvema ruskima regijama: Irkutsko pokrajino in Republiko Burjatijo (s prestolnico Ulan-Ude).

1982. Bajkalski tjulenj je simbol jezera. Mar ni prisrčen? Poleg tjulnjev v jezeru živi še okoli 2600 živalskih vrst! Ne pozabite poskusiti lokalno specialiteto: bajkalskega omula.

1983. Geologi si še vedno niso enotni glede nastanka Bajkalskega jezera, se pa strinjajo, da je staro okoli 25 milijonov let. Prvi Rus, ki je odkril jezero, je bil kozak Kurbat Ivanov leta 1643.

1989. Še eno skrivnostno mesto je Šamanski kamen na otoku Oljhon na sredini jezera. Obstaja močna legenda o tej steni. Lokalni junak z imenom Bajkal je imel hčerko Angaro, takšno je tudi ime reke, ki se izliva iz jezera. Angara se je zaljubila v mladega Jeniseja in pobegnila od doma, podobno kot se reka Angara izliva v reko Jenisej. Ko je izvedel, da mu je hčerka pobegnila, je pobesneli Bajkal nanjo vrgel Šamanski kamen.

1990. Ko je pozimi celotno jezero zmrznjeno, ljudje na površini igrajo hokej, se drsajo in smučajo. Na njem igrajo tudi golf, pred koncem zime pa vsako leto organizirajo še maraton.

Preberite tudi, kako lahko sproti ob Bajkalskem jezeru preživite še lep vikend v mestu Irkutsk.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke