Toržok z manj kot 50.000 prebivalci ni ravno metropola, ima pa na stotine zgodovinskih spomenikov in izredne arhitekturne znamenitosti. Kraj, ki leži na poti med Moskvo in Sankt Peterburgom, je dobil ime po tržnici oziroma trgovanju (»torg«) in dejansko res leži na križišču trgovskih poti. Njegova bogata zgodovina očara vsakogar, ki ga zanima ruska preteklost.
Toržok je bil prvič omenjen v letopisih v sredini 12. stoletja in je bil močno vezan na vplivno srednjeveško trgovinsko središče – srednjeveško mestno državo Novgorod. Poleg privilegijev je položaj kraja prinašal tudi nekaj nesreče, saj je bil pogosta tarča ruskih in tujih vladarjev, ki so si prizadevali prodreti do močne in bogate mestne države. Sreča se jim je zopet nasmehnila v začetku 18. stoletja, ko se je po ustanovitvi Sankt Peterburga kraj znašel ravno na poti med novo in staro (Moskva) prestolnico.
Med glavnimi znamenitostmi so številne lepe verske zgradbe. Velika Katedrala Jezusove spremenitve je bila zgrajena še enkrat po načrtu slavnega arhitekta Carla Rossija. Samostan sv. Borisa in Gleba, še en impozanten objekt ob reki, je bil sodeč po poročanjih ustanovljen že daljnega leta 1083. Pika na i verski arhitekturi je lesena Cerkev vnebovzetja iz sredine 17. stoletja.
Mesto slovi po mojstrih zlatega vezenja, ki so delali tudi za Romanove, potem pa še za sovjetsko elito. Danes je med glavnimi naročniki Ruska pravoslavna cerkev.
Nekateri pravijo, da je Toržok s svojimi slikovitimi razgledi na reko, staro arhitekturo in bogatim zgodovinskim ozadjem v bistvu nekakšna Rusija v malem.
V srcu Rusije, v Rjazanski regiji (le 200 km jugovzhodno od Moskve) obstaja kraj, kjer so stoletja živeli in vladali predstavniki drugačne, islamske kulturne tradicije. To je majhno mesto Kasimov (30000 preb.) na reki Oka.
Kasimov ima vse značilnosti običajnega ruskega provincialnega mesta: trg in tržnica v centru, pravoslavne cerkve iz različnih obdobij, stare rezidence trgovcev in trgovine. Ima pa tudi nekaj drugačnega. Kanova mošeja z minaretom iz 15. stoletja in dva mavzoleja kanov so stvari, ki jih ne boste našli v drugih provincialnih mestih osrednje Rusije.
Dvesto let je bil tukaj Kasimski kanat. Njegova zgodovina sega v sredino 15. stoletja, ko se je pojavil na ozemlju Moskovske kneževine. Kazanski Tatari so tedaj moskovskega kneza bodisi prisilili v izbiro, da to ozemlje odstopi Kasimu kanu, nakar je bil ustanovljen ta kanat, bodisi mu dovolili, da sam tam ustanovi vmesno vazalsko državo med Moskvo in bojevitimi kazanskimi sosedi (zgodovinarji si niso enotni v razlagah, op. prev.). Kazanski kanat je pozneje dejansko obstajal v vazalskem položaju do Moskve in se obdržal vse do 80. let 17. stoletja.
Še ena čudna podrobnost: eden od vladarjev tega kanata, Simeon Bekbulatovič, je leta 1575 celo pravno formalno postal ruski car. Šlo je za pobudo Ivana IV. Groznega, po kateri je bil kakšno leto Simeon uradno na prestolu, Ivan pa je obdržal dejansko oblast in deloval kot nekakšen stric iz ozadja. Potem je Ivan ta paradoks sam ukinil in sebe spet imenoval za carja, Kasima kana pa do dobrotljivo nagradili za njegovo službo.
Poleg spomenikov iz časov Kasimskega kanata je tam še cel kup letih ruskih pravoslavnih cerkev iz 17. stoletja in slikoviti prizori ob reki Oka.
Mesto s 15.000 prebivalci leži približno 300 km vzhodno od Moskve in ga najbrž ne pozna niti večina Rusov. Pred kratkim je bilo to mesto označeno za »zgodovinski biser Rusije«. S takimi besedami je predsednik Putin čestital prebivalcem Gorohovca ob 850. obletnici mesta.
To je zares lepo mesto. Za očarljivo pokrajino poskrbi velika Pužalova gora (v prevodu »Strašljiva gora«). O njej obstaja ena legenda, ki pojasni tudi samo ime: mesto so nameravali napasti Tatari, ko so prišli tja, pa naj bi zagledali ogromno prikazen v obliki viteza z mečem na vrhu gore, zato so se odločili, da raje ne bodo tvegali, pa so se umaknili.
Šorinova vila, Gorohovec
Legion MediaV središču mesta so skoncentrirani simpatični arhitekturni spomeniki: dve pravoslavni cerkvi, trije prekrasni samostani, vrsta hiš trgovcev iz 17. in 18. stoletja. Toliko tovrstnih zgradb boste videli samo še v Moskvi in severnem Pskovu. V Gorohovcu so tudi lesene hiše v slogu Art Nouveau, ki so prava paša za oči. V bistvu ne pretiravamo, če temu mestu rečemo »biser«.
Priporočamo v branje tudi:
Belgorod: Še eno rusko mesto, ki bi bilo Slovencem zelo všeč
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
