Kam se podati na gorski pohod v Rusiji? (FOTO)

Legion Media
Četudi niste profesionalni alpinist, vam priporočamo obisk tehle neverjetnih vrhov, ki vam bodo zagotovo polepšali potovanje po Rusiji!

Kavkaz, Altaj, Ural, Sibirija in Kamčatka – v Rusiji obstaja veliko krajev za hribolazce, alpiniste in ljubitelje pohodništva, kjer lahko občudujejo mogočne vrhove. O Elbrusu, najvišji gori Evrope, ki s svojimi 5642 metri višine kraljuje nad Severnim Kavkazom, ste verjetno že slišali. Vendar je Elbrus samo ena od mnogih ruskih gora, ki niso nič manj privlačne za vašo naslednjo odpravo. Danes vam bomo predstavili še nekaj drugih.

Narodnaja (1895 m)

O izvoru imena najvišjega vrha na Uralu obstajata dve razlagi: prva pravi, da so člani prve gorske odprave, ki so leta 1927 prišli na vrh, goro poimenovali Ljudska oz. Narodna, da bi s tem poudarili veličino sovjetskih ljudi. Po drugi razlagi pa naj bi ime Narodnaja prišlo od reke Narode, ki izvira pod goro. Kakorkoli že, kraj je v 50. letih 20. stoletja postal izjemno priljubljen in od takrat naprej velja za obvezno destinacijo vsakega aktivnega ruskega pohodnika.

Danes so vam na voljo tudi vodeni pohodi, ki ne zahtevajo napredne opreme ali izkušenj, samo dobro splošno kondicijo.

Bolšoj Thač (2368 m)

Gorovje Bolšoj Thač se nahaja v zahodnem Kavkazu in predstavlja osrednji del istoimenskega naravnega parka, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Vrhovi in stene Velikega Thača, ki spominjajo na mogočno trdnjavo iz srednjega veka, ne privabljajo le izkušenih alpinistov, ampak tudi začetnike. Raziskovanje te čudovite stvaritve naravne vam bo vzelo 4-5 dni.

Kizil-Tajga (3121 m)

Kizil-Tajga je za tuvanske domačine sveti kraj. Je najvišji vrh gorske verige zahodnega Sajana, ki se vzpenja nad Altajem in dolino reke Jenisej. Ime gore v tuvanskem jeziku prevajamo kot »rdeča gora, prekrita z gozdom« - in gozdov je tam resnično ogromno. Kraj je odmaknjen in ga redko obiskujejo turisti, zato je Kizil-Tajga gotovo eden najprimernejših krajev za tiste, ki si želijo nekaj dni miru in tišine.

Munku-Sardik (3491 m)

»Večni goli vrh«, kot ga imenujejo Mongoli, se dviga višje od ostalih vrhov vzhodnega Sajana v Burjatiji. Gora se nahaja na meji med Rusijo in Mongolijo, vzpon na njo pa zahteva precej izkušenj in prav gotovo ni za vsakogar. Na poti do vrha vas spremljajo skalni previsi in ledena polja treh ledenikov – nekaj, česar ne boste videli na nobenem drugem vrhu Sajana.

Beluha (4509 m)

Beluha. najvišji vrh na Altaju, je del t. i. Zlatih altajskih gora, ki so na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Gora je v 20. letih 20. stoletja postala znana tudi izven Sibirije, potem ko se je na njo podala srednjeazijska odprava znamenitega slikarja Nikolaja Roericha. Ta je bil navdušen na čistostjo tamkajšnje narave in nad tem, kako se od sten odbijajo odmevi. Goro so poimenovali Beluha zaradi njenega zasneženega vrha, ki ga lahko občudujemo skozi vse leto. Tja se podajajo tako samostojni alpinisti kot tudi mnoge športne odprave. A priti na najvišjo goro Sibirije ni mačji kašelj. Led in odmaknjenost Beluhe bi lahko primerjali s težko dostopnimi vrhovi Pamirja v Srednji Aziji.

Dihtau (5205 m)

Dihtau (Strma gora) je drugi najvišji vrh Kavkaza in Evrope. Gora je znana po svoji zahtevnosti in pogostih snežnih plazovih. Je na seznamu t. i. Second Seven Summits oz. drugih najvišjih vrhov posameznih kontinentov sveta. Skupaj s K2 in goro Kenija Dihtau velja za težji podvig od kateregakoli najvišjega vrha na posamezni celini. Prav zaradi redke obiskanosti in zahtevnosti je na seznamu marsikaterega vrhunskega alpinista.

Ključevskaja Sopka (4850 m)

To je najvišja gora polotoka Kamčatke in obenem najvišji aktivni vulkan v Evraziji. Ključevskaja Sopka zagotovo ni za začetnike. Vulkan, ki je prav tako pod Unescovo zaščito, naj bi bil star 7000 let, njegova višina pa še naprej raste zaradi rednih izbruhov vsakih 3-5 let. Zadnji izbruh je bil leta 2017. Turisti in alpinisti pogosto prihajajo sem, tako zaradi adrenalina kot zavoljo čudovitega razgleda.

Spoznajte največjega popotnika med ... mački!

Če bi radi uporabili vsebino s portala Russia Beyond na drugih spletnih straneh, delno ali v celoti, nam pišite za dovoljenje in dodajte tudi povezavo na originalni prispevek na naši strani. Če kopirate našo vsebino in jo objavljate na drugih straneh kot svojo brez navedbe vira, se to smatra za grobo kršenje zakonodaje o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke