Rus je z motorjem opravil pot okoli sveta

»Pride čas, ko si zaželiš najti pravo ravnotežje v svojem življenju in ko reflektiraš to, kar si dosegel do zdaj. Potem pa ugotoviš, da si se zmeraj bal izvesti nekaj zares velikega,« je za Russia Beyond povedal avanturist Oleg, ki meni, da je glavna težava v izobraževanju. »Otrokom najprej beremo pravljice, spodbudimo njihove sanje, nato pa jim v šoli zakoličimo meje. Z leti nato pozabijo na svoje sanje.«

»Imel sem službo, delal sem na sejmih. Nato je podjetje padlo v krizo, pa tudi sam sem se hkrati znašel v osebnostni krizi,« razlaga Oleg in dodaja, da ga je enolična službena rutina precej utrudila. »Čutil sem, da čas hitro mineva in da moram nekaj ukreniti. Zdaj ali nikoli, sem si rekel.«

Motoristični zanesenjak je razmišljal, kaj bi lahko počel s svojim življenjem. Najprej je šel na kratek izlet, nato pa pogledal zemljevid sveta in spoznal, da mora narediti nekaj prelomnega.

»Moj sin je najstnik, ki je želel, da ga oče pusti na miru, moja majhna hčerka pa je želela, da ji očka pošilja fotografije metuljev, krokodilov, nilskih konjev in drugih živali iz raznih držav.«

Priprave za pot

»Iskreno povedano nisem bil niti malo pripravljen na tako veliko potovanje. Niti vozniškega dovoljenja za motor nisem imel,« pojasnjuje Oleg.

Vedel je, da ne bo lahko. Šest mesecev pred odhodom se je vpisal na tečaj terenske vožnje z motorjem. »Moral sem se naučiti, kako se spopasti z ekstremno težkimi situacijami.«

»Eden od razlogov, zakaj sem se odločil za to pot, je bil v tem, da sem želel postaviti zgled svojima otrokoma,« pravi avanturist.

Kljub preprekam na poti nikoli ni pomislil na to, da bi opustil potovanje. Tudi takrat, ko je v Rusiji nastopila denarna kriza in je rubelj strmo padel. Spominja se, da so ga klicali prijatelji in ga pregovarjali, naj se vrne domov. Toda Oleg jim je odvrnil, da mora nadaljevati pot, saj je čutil močno odgovornost do ljudi, ki so ga poznali kot zanesljivega.

Bolje je imeti prijatelje kot denar

Njegovo potovanje so sponzorirali Ruska motoristična federacija in razna geografska društva. Poleg tega ga je podjetje Morsvjazsputnik opremilo s satelitskim telefonom, ki mu je omogočal stalno komunikacijo in služil za pomoč v sili.

»Ogromno ljudi, ki sem jih srečal na poti, je bilo iz rusko govorečih območij in so živeli v drugih državah.«

Oleg ne namerava podirati rekordov ali se prebiti v Guinnessovo knjigo. To zanj nima smisla, njega bolj zanimajo srečanja z ljudmi.

Motoristični popotnik iz Rusije ne govori nobenega tujega jezika, niti angleščine. »Če se dve osebi želita sporazumeti, se bosta sporazumeli v kateremkoli jeziku,« je prepričan Oleg. »Rad spoznavam ljudi, vendar rad potujem tudi po neobljudenih predelih, kjer sem sam s sabo. Morda se to komu zdi čudno, ampak turistične točke me ne privlačijo,« pojasnjuje.

Rojaki na poti

Na svoji poti je spoznal mnogo Rusov. »Razpršili smo se po vsem svetu. Celo v najbolj oddaljenih krajih Afrike sem spoznal rojake, ki so me vabili k sebi na večerje in druženje,« pravi avanturist.

Prihod v Buenos Aires

»Lahko rečem, da me je Argentina pričakala z odprtimi rokami,« nadaljuje svojo pripoved. »Pred prihodom v Argentino sem vedel zelo malo o tej državi. Tango, vino, meso … Nato sem se zaljubil v Buenos Aires.«

Obstajata dve mesti, ki sta ga navdušili. To sta Lizbona in Buenos Aires, ki imata po njegovih besedah nekaj skupnega.

Vrnitev domov

Oleg prizna, da je rad potoval, a se želi vrniti domov. Argentina je zanj pomenila prelomnico. Ushuaija je najbolj oddaljena točka od Moskve in hkrati izhodiščna točka za vrnitev v Rusijo: »Ko se vrnem, bom napisal knjigo o svojem potovanju in naredil dokumentarec iz posnetkov, ki sem jih napravil na poti.«

Spoznajte še šarm ruskih nočnih vlakov: naključni sopotniki, vroč čaj in prijetni pogovori