Mali otok Petrov najdemo čisto na koncu Rusije, v Japonskem morju. Širok je le en kilometer, ime pa nosi po oficirju ruske flote iz 19. stoletja Aleksandru Petrovu.
Otok je odkrila ruska odprava leta 1860, konec 20. stoletja pa je bil vključen v Lazovski naravni park v Primorski regiji.
Po legendi so tamkajšnje tise pred tisoč leti posadili morski razbojniki iz Kitajske, ki so na otoku izvajali verske obrede.
Tisa je bila v tistih časih zelo cenjena, služila je celo kot svojevrstna valuta v trgovini.
Na otoku Petrov ne najdete niti enega ravnega drevesa. Tise so bile skozi stoletja priča močnim pomorskim vetrovom, zato so vse upognjene in prepletene med seboj.
Če se dvigneš na najvišjo točko na otoku, ti je jasno, zakaj je bil skozi stoletja neosvojljiva trdnjava. Visoke ostre skale na eni strani in bučanje morja na drugi tujim zavojevalcem niso dajali resnih možnosti.
Zdi se, da je ruska celina na dlani, toda to je le iluzija. Zaradi vremenskih nevšečnosti pot med kopnim in otokom ni tako preprosta. V takih dneh pravijo, da otok ne sprejema obiskovalcev.
Nasproti otoka je »zaliv pojočega peska«. Tako mu pravijo zato, ker mali beli pesek med hojo po njem oddaja zvoke, ki spominjajo na žvižge.
Morje v zalivu ima prečudovito zelenomodro barvo, zelo izrazito in prosojno. To je raj za tiste, ki se radi sproščate na plaži!
V te kraje (300 km vzhodno od Vladivostoka) pride le nekaj tisoč turistov na leto, ker je območje težko dostopno, vhod je plačljiv, še prej pa morate za vstop dobiti dovoljenje v pisarni naravnega parka.