Pred svojim prvim potovanjem v Rusijo sem imel zelo visoka pričakovanja: moji stari starši so bili Rusi in vedno sem si želel obiskati domovino. Dobro sem poznal rusko kulturo in celo poskusil nekaj ruskih jedi, ki jih je kuhala moja babica. Zdaj pišem turistične napotke in jih ogromno tudi sam preberem. Tisti dobri, ki se tičejo Rusije, so navadno polni zgodovinskih informacij. No, in tako sem menil, da sem pripravljen. Napaka! Po prihodu v Rusijo leta 2004 se je potovanje namreč sprevrglo v pravo pustolovščino, tekom katere sem se naučil tudi nekaj preživetvenih trikov.
Kot običajen turist sem se odločil najprej obiskati Moskvo in Sankt Peterburg. V velikih ruskih mestih ni jezikovne pregrade, saj je precej lahko najti nekoga, ki govori angleško (čeprav je to bilo med mojim prvim potovanjem precej težje kot danes). Na primer nekateri blagajniki na železniških postajah ne razumejo tujcev, a zmeraj se najde način za komuniciranje. Če ne gre drugače, pač napišete na list papirja svojo destinacijo – večina Rusov zna brati latinico.
Na podeželju pa je drugače in tam se začne pravi izziv: med potovanjem po Sibiriji sem se naučil, kako komunicirati z gestami. Nekateri ljudje na vlaku prav tako niso znali angleško, a v Rusiji ugotoviš, da se pogovori ne vrtijo samo okoli besed ali jezika.
Menim, da je na splošno za preživetje v Rusiji pomembno to, da niste sramežljivi. Morate govoriti z ljudmi, spraševati neumna vprašanja (kljub temu vam bodo pomagali). Samo pojdite in se pogovarjajte, to je del celostne izkušnje in bistvo Rusije je pridobivanje izkušenj. Ne verjamem, da si kdorkoli lahko ustvari celostno sliko o tej državi samo s prebiranjem knjig ali učenjem zgodovine (čeprav je to pomemben del). Rusko mentaliteto je nemogoče razumeti izven države.
Rusi so unikat in različni od drugih zaradi svoje zgodovine in geografije. Mislim, da je predstava o Rusih kot utrjenih in trdnih ljudeh povezana z njihovo zgodovino. Samo predstavljajte si, da so se carji, komunisti, stalinizem, železna zavesa in izolacija zgodili v samo enem stoletju. In potem je tu še geografija in podnebje. Za preživetje v tem surovem podnebju so bili ljudje prisiljeni se utrditi. A to mislim v pozitivnem smislu – zmeraj so pripravljeni nuditi pomoč.
V Rusiji sem srečal ogromno prijaznih ljudi. V bistvu je bila prijaznih večina ljudi, ki sem jih srečal. Po svojem prvem potovanju v Moskvo in Sankt Peterburg sem ugotovil, da moram globlje v provinco, v ta ogromen teritorij. Zame je bilo popolnoma normalno, da sem na svojem drugem potovanju po Rusiji sedel na vlak in se odpeljal čez Sibirijo.
In tako sem se oktobra 2015 odpravil s tem legendarnim vlakom. Na prvi postojanki v Permu sem spoznal Aleksandra, lastnika majhne potovalne agencije in skupaj sva obiskala Muzej zgodovine politične represije Perm-36. Menim, da je to kraj, ki bi ga moral obiskati vsak turist, ki potuje po Rusiji. Presenečen sem bil, ko sem izvedel, da mnogi Rusi sploh ne vedo za to stalinistično delovno taborišče. S pomočjo Aleksandra, ki mi je prevajal to, kar je razlagal vodič, sem lahko vse razumel in danes lahko rečem: Samo če poznamo črne strani zgodovine in samo če vemo, kako izgleda »zgodovinsko zlo«, lahko preprečimo, da se to ne ponovi (kot nacistična koncentracijska taborišča na primer).
Tistega dne je bil obenem moj rojstni dan, kar sem samo mimogrede omenil Aleksandru, pa me je ta že povabil k sebi domov, kjer sta njegova zaročenka in bodoča tašča zame pripravili celo zabavo s torto in pesmimi! Tega človeka sem spoznal samo nekaj ur pred tem in naenkrat sem dobil občutek, da praznujem z mojo rusko družino! Tisti dan so me naučili tudi to, kako pripraviti pelmene. Gre v bistvu za družaben proces, pri katerem vsi skupaj pripravljajo nadev. Pred tem sem poskusil že ogromno ruskih jedi, za kar se imam zahvaliti babici. Vem, kako se na primer pripravi piroške, bline ali boršč. A tisti pelmeni pa so bili res super izkušnja.
Pripravila Darja Aminova
Preberite še:
Odkrijte magičen podzemni svet ruskih jam (FOTO)
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.