Temperatura vode je zmeraj enaka (9 stopinj Celzija) ne glede na vreme, vseh izvirov še vedno niso odkrili, skozi jezero pa se dnevno pretaka 70 milijonov litrov vode, ki napaja tudi manjšo reko.
Preberite več o skrivnostnem jezeru in ali smo že kaj bližje razkritju njegovih misterijev!
Jezero Nižneje Goluboje (Spodnje modro) se nahaja 40 km južno od mesta Nalčik na 809 metrih nadmorske višine in je eno od petih kraških jezer v ruski republiki Kabardino-Balkariji. Domnevno naj bi se pojavilo zaradi porušenja peščenjaka pred več tisoč leti.
To slikovito jezero je praktično nenaseljeno. V lokalnem balkarskem jeziku mu pravijo Cerik-Kel, kar se lahko prevaja kot »gnilo« in se nanaša na neprijeten vonj vodikovega sulfida, ki hlapi iz vode. Visoka koncentracija te spojine daje vodi njeno izrazito turkizno barvo in jo obenem dela neprimerno za življenje rib. V jezeru živijo samo alge in vrsta sladkovodnega raka.
Čeprav jezero ni tako veliko (meri le 235 x 130 metrov), je posebno zaradi svojega podvodnega sveta. Ni smo najlepše ampak tudi najgloblje kraško jezero v Rusiji in med 10 najglobljimi jezeri v državi.
Globina jezera je dolgo časa bila skrivnost, domačini celo menijo, da je »brez dna«. Šele leta 2016 se je neka znanstvena odprava uspela potopiti na 279 metrov (21 metrov globlje od prejšnje odprave). To je trikratna višina kipa svobode v New Yorku.
Po 400 potopih in raziskavah s podvodno opremo in daljinsko vodenimi roboti, so znanstveniki ugotavljali, da podvodne jame segajo še globlje. A zaradi nenadnega poslabšanja vidljivosti so morali nadaljnje raziskave prepustiti prihodnjim odpravam. Spodnji 3D model jezera je bil narejen na podlagi rezultatov odprave.
Znanstveniki menijo, da bi lahko bilo jezero staro okoli 10.000 let, napajalo pa naj bi ga več virov, skritih pod skalami. Razlog za konstantno temperaturo vode je v globini. Voda, ki neprestano doteka iz dna, enostavno nima dovolj časa, da bi se zagrela med poletjem ali ohladila pozimi.
Problem z raziskovanjem tako globokih jezer, še posebej na 809 metrih nadmorske višine, so zahtevnost in visoki stroški, pravi Sergej Gorpinjuk, inštruktor tehničnega potapljanja. »Kar se tiče težavnosti, bi lahko to primerjali s potovanjem na Luno. Ko je človek v vesolju, je razlika med notranjim in zunanjim pritiskom samo 1 atmosfera (ATM). Ko se potopiš 200 metrov globoko, je razlika 20 ATM,« razlaga.
Znanstveniki in potapljači so poskušali dno jezera raziskati že pred 2016. Leta 2012 se je s svojo ekipo na odpravo podal britanski potapljač Martin Robson, a poskus se je končal tragično. Ruski potapljač Andrej Rodionov je med potapljanjem umrl, Robson pa je po rekordnem potopu na 209 metrov globine potreboval intenzivno oskrbo. Zaradi prehitrega dviga na površje je dobil dekompresijsko bolezen in se 11 dni boril za življenje v eni od bolnišnic v Sočiju.
»Jezero brez dna« je zavito v mnoge legende. Od zgodb o vojski Aleksandra Velikega, ki naj bi se v njem utopila, do tovornjaka, polnega vina, ki naj bi padel v vodo enkrat v 30-ih letih prejšnjega stoletja. Kot po naključju, je odprava iz leta 2016 dejansko našla nek tovornjak, ki pa ni prevažal vina.
Najbolj priljubljena med legendami pa je ta o zmaju, ki ga je tod porazil nek lokalni junak. Potem ko je zmaja zadela puščica, je ta padel na goro, iz njegovih solz pa je nato nastalo jezero. Nekateri v šali pravijo, da zmaj še vedno živi v jezeru in da naj bi prav on leta 2016 preprečil raziskovalcem, da odkrijejo skrivnosti jezera. Kdove, morda se bo nekoč izkazalo, da gre za najgloblje in najbolj dragoceno med vsemi ...
Preberite še: