Kot iz pravljice: Mogočni klifi ob reki Leni (FOTO)
Stebri ob Leni so dih jemajoča veriga apnenčastih klifov v Republiki Sahi (Jakutiji), največji ruski regiji. Vijejo se 40 kilometrov vzdolž reke Lene in segajo do 220 metrov visoko. Zaradi odseva na zrcalni gladini vode delujejo še mogočnejši.
Priti tja ni tako lahko. Najprej vas čaka šesturni let z letalom iz Moskve do Jakutska, od koder je do klifov še 200 kilometrov. Najhitrejši a tudi najdražji način je s helikopterjem, ki vas bo stal 250.000 rubljev (okoli 3.500 evrov) na uro.
Od Jakutska se lahko po Leni zapeljete tudi z rečno ladjo, kar traja nekaj ur, ali pa z motornim čolnom Ministrstva za izredne razmere (MČS), ki vas bo do cilja pripeljal v dveh urah. Rečne ladje ponujajo nastanitev v eno-, dvo- ali štiriposteljnih kabinah, tri dnevne obroke in razvedrilni program. Večina ladij ima celo savno in kinodvorano.
Pozimi se lahko zapeljete do vasi Batamaj, od koder dosežete stebre s prečkanjem zamrznjene reke. Ko so prekriti z ledom in snegom, izgledajo kot slavni veliki zid na severu iz Igre prestolov.
Stebri ob Leni izgledajo osupljivo iz poljubnega zornega kota, po obliki in postavitvi pa delujejo, kot da bi jih zgradila človeška roka. Ampak v resnici so delo narave, natančneje geoloških procesov in erozije, ki sta te neverjetne oblike ustvarjala zadnjih 400.000 let.
V stebre je vklesana zgodovina Zemlje. So spomenik kambrijske eksplozije, ki se je zgodila pred več kot 500 milijoni let, ko so se prvič v večjem številu pojavili vretenčarji.
Skozi evolucijo so nastajali in izginjali milijoni različnih vrst, edinstveni proces, ki je oblikoval stebre ob Leni, pa je v skalo zapisal več geoloških obdobij.
Leta 1994 je bil ustanovljen narodni park Lenskie stolbi (Lenski stebri), ki je bil leta 2012 vključen na Unescov seznam svetovne dediščine.
Tega kraja se človeška roka skorajda ni dotaknila in samo en majhen del v tej dolgi apnenčasti verigi je namenjen pristajanju ladij.
Tam je vhod v park in celo trgovinica s spominki. Tam je tudi nekaj hiš, kjer živijo delavci parka, na drugi strani reke pa stoji majhna vas.
Dvokilometrska pot vodi vse do vrha klifov. Tam, kjer je vzpon še posebej strm, so vgrajene lesene stopnice, vmes pa klopi za počitek.
Ker skalovje vsebuje velike količine železa, lahko odpovedo razne elektronske naprave, še posebej brezpilotniki, ki letijo nad klifi, zato jih fotografi in snemalci spuščajo na lastno odgovornost.
Z vrha se odpira dih jemajoč razgled na reko in skalnato steno, ki izginja daleč v daljavi. Kdor ima srečo, lahko najde fosile trilobitov in drugih živali iz paleozoika.
V delu parka (kjer so prave pravcate sipine) so našli ostanke mamuta, volnatega nosoroga in drugih izumrlih sesalcev iz starejših obdobij. Danes na območju živi mnogo pižmovk, rosomahov, divjih zajcev, veveric in celo medvedov. Na nebu lahko opazite planinske orle, velike uharice in sokole, ki krožijo nad stebri. Spodaj v vodi je polno rib, vključno z lipani (vrsta postrvi) in jesetri.
Preberite še:
Skrivnost »Spodnjega modrega« jezera na Kavkazu
Odkrijte magičen podzemni svet ruskih jam (FOTO)
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.