Kako tja? Z avtobusom iz Moskve (vožnja traja okoli 6 ur):
Da vas spravimo v primerno voljo za obisk Kostrome, najprej pesem z istoimenskim naslovom (Kostroma) ruske folk-pop zasedbe Ivan Kupala, v kateri je našteto vse, po čemer je mesto znano, vključno s predenjem, uživanjem skutinih palačink in pitjem kiselja z mlekom.
Kostromo je, isto kot Moskvo, ustanovil Jurij Dolgoruki, a pet let za rusko prestolnico. Zgodovina tega mesta je podobna zgodovini ostalih krajev na severovzhodu stare Rusije: Kostroma je bila eno od oporišč fevdalnih srednjeveških vladarjev v njihovi medsebojni borbi za oblast. Naselje je na začetku bilo del Vladimirsko-Suzdaljske kneževine, nato pa je postalo samostojno. A morda pomembnejši podatek od tega je, da je Kostroma zibelka dinastije Romanovih.
Predlagamo, da obisk mesta začnete na obrobju pri Ipatijevskem samostanu, ki stoji na visokem bregu reke Kostrome nedaleč od njenega izliva v Volgo. Ta trdnjava s svojimi debelimi zidovi je bila nekoč zgrajena ob glavni cesti v mesto kot obrambna točka. Natančen datum ustanovitve samostana ni znan, a kronike ga prvič omenjajo leta 1432.
Prav tukaj so leta 1613 bojarji (srednjeveški ruski plemiči) obiskali takrat 16-letnega Mihaila Romanova, da bi ga obvestili, da je bil izbran za novega vladarja. Romanovi so bili daljni sorodniki Ivana Groznega in njegovega sina Fjodorja Ivanoviča, zadnjega carja dinastije Rjurikovičev.
Mihailovo kronanje je potekalo v Ipatijevskem samostanu v katedrali sv. Trojice, tri stoletja kasneje pa je zadnji iz dinastije Nikolaj II. tukaj praznoval obletnico svoje vladarske hiše.
V sovjetskih časih je bil samostan zaprt in precej poškodovan, porušena je bila ena od najlepših cerkva. Od leta 1989 se v njem ponovno odvijajo bogoslužja. Vsekakor obiščite katedralo sv. Trojice in rdečo palačo bojarjev Romanovih, kjer je danes muzej.
Takoj nasproti glavnega vhoda v samostan je majhna prodajalna, kjer prodajajo spominke in lanene proizvode, in tudi majhen lokal, kjer si lahko privoščite sbiten, medovuho in druge lokalne pijače ter poskusite kostromske slezove penice.
Po mostu za pešce se premaknemo v mestni center. Morda vam bo nenavadno, ampak to ni najstarejši del mesta. Potem ko je bil popolnoma uničen v požaru, ga je dala ponovno postaviti carica Katarina Velika v 18. stoletju. Ta se je obenem odločila, da bo Kostromo pretvorila v industrijsko središče. Mimogrede, na mestnem grbu je upodobljena ladja, s katero je carica tod plula po Volgi.
Srce mesta je Trg Susanina, poimenovan po Ivanu Susaninu, narodnem junaku iz začetka 17. stoletja. Po legendi naj bi ga v obdobju zmede (obdobju politične nestabilnosti v Rusiji med 1598 in 1613) mučili poljski okupatorji, ki so hoteli izvedeti, kje se skriva Mihail Romanov. Susanin ne samo, da jim ni razkril te informacije, ampak je Poljake odvedel globoko v gozd v močvirje, kjer so nato pomrli. Njegovo ime od takrat radi uporabljajo turistični vodiči, ko vodijo ljudi po »skrivnih« poteh.
Glavna znamenitost trga je Požarna Kalanča (Požarni stražni stolp), zgrajena v klasicističnem stilu, ki velja za najlepši stolp v Rusiji.
Čez cesto nasproti trga je ohranjena cela četrt trgovskih stojnic v starinskem stilu, na katerih prodajajo kvas, moko in razne drobnarije. Ta trgovski prostor stoji nedaleč od Volge in rečnega pristanišča s plavajočo restavracijo, zato vam predlagamo, da se po opravljenih nakupih napotite proti nasipu in se sprehodite skozi park, ki se razprostira na mestu nekdanjega kostromskega kremlja.
Preberite še:
Kinešma: »Švica na Volgi«, v kateri se je čas ustavil v carski Rusiji
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
