Nenavadna vprašanja o Sankt Peterburgu, ki jih tujci pogosto postavijo vodičem

1. Ali reke in kanali pozimi zmrznejo? Se drsate po njih?

Reka Neva in druge vodne poti običajno zmrznejo nekje med 25. novembrom in 5. decembrom. Toda zaradi globalnega segrevanja so vidna odstopanja, leta 2018 so na primer zmrznile šest dni pozneje kot običajno.

V 18. in 19. stoletju so na zmrznjenih rekah urejali drsališča, arene za konjske dirke in tobogane. Od leta 1895 je na zmrznjeni Nevi obratovalo več tramvajskih linij, a v 15 letih niso imeli niti enega primera, da bi kakšen tramvaj končal v vodi.

Dandanes domačini hodijo po ledu tudi v zmrznjenih februarskih in marčevskih dneh, ko je debelina običajno med 0,3 in 0,4 metra, skoraj nihče pa se ne drsa, ker bi bilo potrebno počistiti sneg. Od sredine marca naprej lahko za hojo po ledu dobite veliko globo, saj v zaletku aprila led praviloma začne razpadati.

2. Katero drevo/roža/ptica je to?

Na presenečenje mnogih domačih vodičev se pogosto dogaja, da mnoge turiste bolj zanimata mestna flora in favna, ne pa arhitektura in zgodovina. Pogosto se morajo posvetovati s kolegi ali gledati v botanične priročnike, ker ne znajo iz glave odgovoriti na takšna vprašanja.

»Tako navajeni smo na svoje naravno okolje, da ga sploh ne opazimo,« pravi Aleksej Kotkin, ki se je specializiral za ekološke ekskurzije v Sankt Peterburgu in okoliški Leningrajski regiji. »Na splošno Evropejce vsekakor bolj zanima narava, sploh Skandinavce. Ne cenimo tega, kar imamo okoli sebe, in sploh ne vemo, kako zanimivo je. Rusi mislijo, da ježi jedo jabolka, reke in parki pa so tam samo zaradi peke ražnjičev,« komentira.

Najbrž bi bil dobrodošel kakšen poseben tečaj za vodiče o drevesih, rožah, pticah in ribah.

3. Ali ima Sankt Peterburg svoje narečje?

Nima. Nekateri domačini so lahko celo užaljeni, če slišijo besedo »dialekt«, ker oni menijo, da je njihova ruščina najbolj pravilna, jezikovna norma za vso državo. V resnici Peterburžana res ne moreš prepoznati, razen po nekaj specifičnih besedah. Rečejo na primer »paradnaja« namesto »podjezd« (dostop, vhod), »porebrik« namesto »bordjur« (robnik), »šaverma« namesto »šaurma« (ulična hrana, podobna jufki) itd. Obstaja kakih 50 jezikovnih razlik, ki so del identitete mesta. Zato v knjigarnah prodajajo duhovite razglednice, ki te naučijo lokalnega besedišča.

4. Ali obstajajo kakšne čisto lokalne specialitete, ki jih moramo nujno poskusiti?

Najbolj očitna izbira je snetec (po rusko koruška). Te majhne ribe spomladi lovijo v Finskem zalivu. Čeprav gre za sezonsko specialiteto, lahko ponekod pridete do njih katerikoli del leta.

Za lokalno specialiteto se štejejo tudi sladki okrogli krofi, ki jim pravijo piški. Če bi radi še večjo dozo sladkorja, naročite torto karoška, piškotek mindaljnoje (mandljev piškot) ali torto Sever s čokoladno kremo.

Za kosilo in večerjo priporočamo leningrajski rassolnik (juha s kislimi kumaricami in ječmenom) ali kotlet Metropol.

5. Zakaj sta Peter I. in Katarina II. oba »Velika«? Sta bila poročena, sta bila oče in hči?

Leta 1721 je vladajoči senat oklical carja Petra za imperatorja, očeta domovine in Velikega. Vzrokov za to je več: njegove reforme države, nastanek ruske mornarice, politika vpeljevanja zahodnjaških družbenih vzorcev, nastanek Sankt Peterburga, gospodarska in vojaška širitev. Petrova dediščina je predmet žgočih razprav, a vsi se strinjajo, da je za vedno spremenil tok ruske zgodovine.

Petrova žena je bila Katarina I. Imela sta 11 otrok, a so vsi razen Elizabete in Ane umrli v otroštvu. Katarina II. ni imela niti kaplje ruske krvi, rojena je bila kot nemška princesa Sofija Avgusta Frederika von Anhalt-Zerbst, poročila pa se je z vnukom Petra Velikega – Petra III. Ona je nato svojega moža strmoglavila z oblasti in bila 34 let ruska carica. Dopisovala si je s francoskimi filozofi ter znatno podpirala umetnosti in izobraževanje. Med njeno vladavino so sekularizirali cerkvena zemljišča, z novimi zakoni so plemiči in meščani dobili več pravic glede samouprave, meje imperija pa so se razširile proti jugu in zahodu.

6. Zakaj so žlebi tako veliki? Zakaj gre voda neposredno na ulico?

Velikost žlebov opredeljujejo gradbene norme in predpisi iz leta 1976. »Njihove dimenzijo temeljijo na površini streh,« pravi Anton Žirov, vodič v projektu Sankt Peterburg skozi oči inženirja. Pojasnil je, da morajo biti žlebovi skriti, če ima zgradba šest ali več nadstropij, sicer so zunanji žlebovi dovoljeni. Ker je staro mestno jedro sestavljeno iz starejših zgradb s konca 19. in začetka 20. stoletja, sovjetski žlebovi od tega precej izstopajo in pritegnejo pozornost tujcev.

Poglejte še: Mačji čuvaji muzeja Ermitaž