Majhna, a zelo gorata republika Karačajevo-Čerkezija sprejme vsakega gosta kot družinskega člana: ponuja mu hrano, pijačo in vse najboljše stvari, ki jih premore. Najboljše pa je tukaj neskončno kavkaško gorovje, ki privlači s svojimi sivimi ledeniki, strmimi prelazi in hitrimi rekami. Po Karačajevo-Čerkeziji smo potovali na konjih, na snowboardih in peš ter ugotovili, zakaj prihajajo sem ekstremisti, romantiki in gurmani.
Sprehod z vetričem
Če bi na katerem koli drugem mestu najprej najeli jeklenega konjička za ogled okolice, potem boste v Karačajevo-Čerkeziji takoj želeli najeti navadnega konja. Tudi če še nikoli niste jahali, se splača začeti v gorskih soteskah vasi Krasnij (rdeči, op. prev.) Kurgan, kjer redijo karačajske konje. To je brez dvoma odlična ideja.
Dekleta poleg jahalnih napotkov kot bonus prejmejo skrivnost kavkaške dolgoživosti. "Moški se pri nas ne postarajo," v šali (ali pa tudi ne?) pravijo domačini. "Konec koncev so moški stari šele, ko izgubijo zanimanje za ženske, tukaj pa ga ne izgubijo. Zato je bolje, da ne odjahate predaleč od inštruktorjev."
Navodilu ni lahko slediti, saj ima eleganten črni karačajski konj v notranjosti svoj vgrajen navigator in preprosto rad zavije na katerokoli ozko pot v gorski soteski. Sprva se zdi, da gre nekako neenakomerno in se morda celo spotakne ob kakšen kamen (v tem trenutku čutite rahlo nelagodje), a gre v resnici za eno najbolj zanesljivih pasem na svetu, s katero opravljajo pohode celo na Elbrus.
Občutek, ko konj veselo hiti naravnost navzdol, ne da bi bil pozoren na cesto in trnovo rastje, je preprosto nepozaben. Nekaj ur takega sprehoda - in počutiš se kot na konju. Dobesedno.
Najti romantiko v Romantiku
Medtem ko turisti osvajajo jahalne osnove, se lokalni prebivalci aktivno podajajo na deske in smuči. Novo celoletno smučišče Arhiz, odprto konec leta 2013, se zdi preprosto idealno za to, da bi se zaljubili v dejavnosti na prostem in uživali v gorski romantiki.
Vzamemo smučarsko vozovnico, snowboard in čelado v izposojo in se odpravimo na osvajanje pobočij. Ne takoj, seveda. Najprej natančno poslušamo inštruktorja na vadbeni stezi, nato kakšnih dvajset ali tridesetkrat pademo na najrazličnejše načine (ne zanalašč) in šele ko noge več nočejo ubogati in izgubljamo ravnotežje, inštruktor reče, da je napočil čas, da se povzpnemo na pravo stezo – zaenkrat šele na začetniško. Če pa želite svobodo in adrenalin, potem dobrodošli na novoodprto južno pobočje za profesionalce. Samo ena težave je: na samem vrhu še vedno ni interneta, zato se morate spustiti v dolino, preden lahko fotografije pošljete prijateljem.
Številni izkušeni športniki tukaj smučajo prvič: Aleksander iz Rjazana je preživljal zimske počitnice v Sočiju, vendar pravi, da je tu bistveno manj ljudi in so veliko bolj humane cene smučarskih vozovnic. Leonard in Margo iz Voroneža sta bila v Elbrusu in Dombaju, vendar so jima tukaj bolj všeč storitve in "izredno urejene" proge. Vasilij in Irina iz Moskve sta povedala, da gre za letovišče evropske ravni, čeprav sta ugotovila, da so cene hotelov v sezoni primerljive z avstrijskimi.
Najbližje vlečnicam so vasi s poetičnimi imeni Lunnaja (Lunina, op. pr.), Poljana in Romantik, vendar mladi raje rezervirajo hotele nekoliko nižje, v samem Arhizu. Tam si lahko najamete poceni sobo v gostišču, v kavkaških šašličnicah pa je cel apres-ski. Od tam je tudi bolj priročno hoditi na izlete – kjer najdemo marsikaj zanimivega.
Spoznati skrivnosti zvezd
V gorah nastopi tema bliskovito: sonce se skrije za zasneženim pobočjem in nebo se prekrije z bleščečo mrežo zvezd. Nočno nebo v Karačajevo-Čerkesiji je tako izrazito, da bi ga želeli občudovati do neskončnosti. Tukaj domačini zvezde opazujejo že več stoletij: v Nižnjem Arhizu je starodavni observatorij, s pomočjo katerega so Alani (ljudstva, ki so tu živela do srednjega veka - pravijo, da je imel celo kralj Artur alanske korenine) pred tisoč leti določili datume solsticija.
Sedemnajst kilometrov navzgor po gorski serpentini stoji največje astrofizično središče v Rusiji. V petek, ob koncu tedna ali med prazniki se lahko odpravite tja na ogled. Res je, da zvezd ne boste videli, vendar lahko vidite velikanski 650-tonski teleskop pod kupolo in stare nadzorne plošče, ki so jih že davno zamenjali sodobni računalniki. Seveda je vredno priti sem tudi zaradi neverjetno fotogeničnih razgledov na Arhizko dolino.
Pripravite se na invazijo hičinov
V Karačajevo-Čerkesiji je običajno jesti tradicionalno kavkaško kuhinjo. Medtem ko se veselite dišečega jagnječjega šašlika, bogate juhe šurpa, svežega skutega sira in domačega ajrana, vas zahrbtno in povsem nenadoma napadejo hičini. V gorah ne boste imeli niti najmanjše možnosti, da bi se jim uprli.
Predstavljajte si gosto pečeno lepinjo na maslu, blestečo pod sočnim nadevom: pire krompir, sir, zelišča ali mleto meso. Ena porcija vam doda en kilogram, ampak pokažite mi človeka, ki se lahko ustavi pri eni.
Domačini pravijo, da gorski zrak odstranjuje toksine iz telesa, ko pa vprašate, kako odstranite iz telesa hičine, se samo nasmihajo in dodajo še eno porcijo. Hičini na splošno ne veljajo za glavno jed. Ponavadi so predjed pred šašlikom, se pravi, da veljajo bolj kot prigrizek. Oh ja. O solatah, sadju in drugih lahkih jedeh lahko samo sanjamo - na Kavkazu jemljejo hrano, kot je bilo pričakovati, zelo resno.
Kako priti tja: Najbližje letališče do Arhiza je v Mineralnih Vodah, 200 kilometrov proč od kraja. Od letališča do končne destinacije lahko potem pridete z avtobusom ali taksijem.
Priporočamo še:
Želite živeti 100 let? Potem se spravite na »kavkaško dieto«!
Na smučarijo v Rusijo: 10 zimskih letovišč od Sočija do Sibirije