Podzemne palače, edinstvene mojstrovine, arhitekturni biseri … Obstaja vrsta pojmov, s katerimi bi lahko opisali postaje moskovskega metroja. A to večinoma velja za tiste v centru mesta.
Tudi v Moskvi so ene postaje manj impresivne od drugih, še posebej te na obrobju mesta. Navadno gre za precej cenejšo gradnjo, nahajajo se bližje površju in pogosto so prepolne identičnih stebrov.
To postajo z monotonimi identičnimi stebri, ki Moskovčane spominja na stonogo, se pogosto primerja z javnim straniščem. Novije Čerjomuški, ta neprijetna postaja, ki je bila zgrajena leta 1962 na jugozahodu Moskve, je zares zmagovalka v svoji kategoriji, še posebej zaradi otožnih rumenkastih ploščic na stenah.
Še ena »stonoga«, zgrajena leta 1964, ki jo najdemo na severozahodu mesta. Sodeč po komentarjih na spletu ta postaja s svojimi brezdušnimi hladnimi in svetlimi ploščicami mnoge ljudi spominja na javna kopališča, bolnice in celo mrtvašnice. Postaja mimogrede nosi ime Pjotra Vojkova, boljševika, ki je sodeloval pri usmrtitvi Nikolaja II. in njegove družine. Vsake toliko časa antikomunisti in monarhisti poskušajo vplivati na spremembo imena, a Vojkovskaja se še zmeraj drži – skupaj s svojimi grdimi ploščicami.
Lubjanka je postaja v središču mesta, ki je bila zgrajena med prvimi davnega leta 1935. Ljudje pogosto kritizirajo njen lakonski dizajn, češ da je preveč »brezizrazen«. Lubjanka je res drugačna od sosednjih postaj, saj je bila grajena v modernističnem slogu s samo najnujnejšimi elementi, brez odvečnih okraskov.
To je bila izjema. Josif Stalin, ki je nadzoroval zasnovo in gradnjo prvih postaj metroja, je imel raje bolj umetelni dekor – kakršnega lahko vidimo na primer na postaji Komsomolskaja. In ljudje se v tem pogledu strinjajo s Stalinom.
Da se izognem kritikam na račun moje subjektivnosti, bi želel poudariti naslednje: Jugozapadnaja je moja postaja. Kot rojeni Moskovčan sem večino svojega življenja preživel v soseski na jugozahodu mesta. In žal mi je, ampak tudi ta postaja je grda. Še ena »stonoga«, zgrajena leta 1963, ki je leta 2016 svoje modre ploščice v stilu Vojkovske postaje zamenjala z modrimi betonskimi paneli, a je kljub temu ostala neskončno dolgočasna. Oprosti Jugozapadnaja, še vedno te imam rad.
Tole je precej unikatna postaja. Je prva, ki je bila zgrajena izven Moskve (nahaja se v Krasnogorsku) in obenem prva, ki so jo postavili preko javno-zasebnega partnerstva. Crocus Group, ki je zgradil bližnji nakupovalni center, je leta 2009 za njeno gradnjo namenil 20 milijonov dolarjev, da bi svoje trgovine naredil bolj dostopne.
A domačini na začetku niso marali nove postaje in njenega modernega videza, ki so ga označili za preveč morbidnega in temačnega. Na Metroblogu so Mjakinino poimenovali celo za »spačka med postajami«. Deset let kasneje se zdi, da so se ljudje nanjo navadili, a še zmeraj se jo omenja kot eno najgrših postaj moskovskega metroja.
Tudi ta postaja na jugu Moskve ima svojo zgodovino. Graditi so jo pomagali arhitekti in inženirji iz Češkoslovaške leta 1985 (Sovjeti so na drugi strani pomagali zgraditi postajo Anděl v Pragi, ki je prvotno nosila ime Moskevská).
Postaja je zasnovana v zlatem sijaju in deluje impresivno a zelo temačno, kakor da ste znotraj kakšnega sarkofaga. Morda ni ravno grda, a zagotovo tudi ni najlepša na pogled.
Da, še ena »stonoga« med postajami, ki izgleda popolnoma enako kot vse ostale tovrstne postaje z dolgočasnimi, razpadajočimi ploščicami. Prav ničesar ni, po čemer bi si jo bilo vredno zapomniti, zato zaprite to poglavje in jemljite te postaje kot slabe sanje, ki jih boste pozabili. Nenazadnje je toliko drugih čudovitih in impresivnih stvari, ki si jih lahko ogledate v Moskvi, tako pod zemljo kot nad njo.
Preberite še:
MNENJE: Sovražim ljudi na moskovskem metroju!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
