Življenje na severnem tečaju - kako to počnejo Rusi?

Kaj se zgodi, ko se še eden poskus, narediti nekaj izredno težkega, izjalovi? Za Ruse to pomeni samo eno: poskusiti znova.

Zaradi slabo pripravljene odprave je 36-letni hidrograf preživel dve zimi zapored na Arktiki na krovu škunerja. Zbolel je za skorbutom. Toda ni imel potrpljenja - odločil se je, da bo zapustil ladjo in šel proti tečaju. Hidrograf je obema mornarjema naročil, naj pripravita pasje vprege in tako so izginili v belo praznino. Po tednu dni potovanja ni mogel več stati na nogah in naročil je, da ga privežejo k sanem, da bi lahko nadaljeval pohod. Nekaj dni kasneje je umrl. Do severnega tečaja je ostalo še 900 km. Odprava je bila zaključena.

To se je zgodilo leta 1914, hidrografu pa je bilo ime Georgij Sedov. Bil je prvi Rus, ki se je odločil osvojiti severni tečaj. Vendar ni bil prva oseba na svetu, ki je zaradi tega trpel in umrl.

Kdo je odkril severni tečaj?

Šest let pred Sedovim je do tečaja skušal priti Američan Frederick Cook s pasjo vprego. Izjavil je, da ga je tudi dosegel, vendar ni predložil nobenih prepričljivih dokazov. Mnogi mu niso verjeli in zaradi tega je po njegovem trpel zaradi "depresije". Naslednje leto je ameriški inženir Robert Peary podal izjavo o odkritju severnega tečaja - in do leta 1988 so ga v vseh ameriških publikacijah smatrali za odkritelja severnega tečaja. Toda ponovna preučitev njegovih posnetkov, ki jo je naročila National Geographic Society, je ugotovila, da so tudi Pearyjevi dokazi nepopolni.

V Sovjetski zvezi niso verjeli niti Cooku niti Pearyju. Leta 1937 je Stalin odobril sovjetsko odpravo na severni tečaj: po načrtu so morali štirje polarni raziskovalci ostati na ledu, da bi tam vzpostavili avtonomno postajo "Severni tečaj-1". Odprava je bila potrebna za zbiranje podatkov, ki bi omogočili nadaljnje osvajanje Severne morske poti in Arktike kot celote.

Odločili so se, da jih bodo dostavili z eskadriljo letal iz baze na Rudolfovem otoku, 900 km od tečaja (točno tam, kjer je Sedov umrl pred leti). "Priskrbite nam živeža za dve leti," je dejal Ivan Papanin, vodja odprave. Posledično je bila skupna teža zalog, pripravljenih za odpravo, 5 ton. Vendar pa s seboj niso imeli ne kuharja, niti zdravnika, tako da so se morali oskrbovati sami.

21. maja ob zori naj bi polarni raziskovalci odleteli na tečaj, vendar je puščal radiator enega od motorjev. Pri dvajsetih stopinjah zmrzali in močnem vetru so morali odstraniti oblogo krila, zbirati tekočino in jo vračati s črpalko. Ob 10.50 so prišli do tečaja, toda ob 11:12 se je zveza z njimi nenadoma prekinila in štiri dni nihče ni vedel za njihovo usodo. Ko se je ponovno pojavila, je bila Sovjetska zveza šokirana: Rusi so bili na severnem tečaju! To je bila prva odprava ljudi na severni tečaj, za katero ni dvomil nihče na svetu.

Prikaz vseh posnetih dokumentarnih posnetkov v tujini jim je povrnil vse stroške odprave.

Kaj se nahaja na severnem tečaju

Severni tečaj je le simbol. Na njegovi površini plujejo ledene plošče, pod katerimi je 4261 m oceanske plasti. Tukaj ni zemlje kot je na Antarktiki. Če želite postaviti zastavo ali znak za pritrditev točke "90°00′00″ severne širine", vam ne bo uspelo. Le vaš navigator vam lahko potrdi, da ste resnično dosegli severni tečaj. Pravzaprav tam ne more biti stalne baze in začasne niso zmeraj ob tečaju ali v njegovi neposredni bližini. Vse je odvisno od tega, kako se bo gibala ledena plošča, na kateri je postavljena baza.

Zamisel, da bi postavili začasne lebdeče postaje, je bila plod polarnega raziskovalca Vladimirja Wieseja, od leta 1937 pa je ZSSR in kasneje Rusija tudi postavljala takšne baze. Sovjetske baze so delovale nekaj let, dokler se ledena plošča ni približala Grenlandiji, kjer se je začela lomiti. Rusi že od leta 2000 pripravljajo poletno začasno bazo "Barneo", ki traja le mesec in pol z začetkom v aprilu, ko so vremenske razmere najbolj ugodne. V tej bazi zgradijo letališče z začasnimi stanovanjskimi moduli, kabinami, tehničnimi prostori, jedilnico, straniščem in stebrom s pogojno razdaljo do svetovnih prestolnic.

Pravzaprav na severnem tečaju je ruska zastava, vendar ne tam, kjer bi jo lahko pričakovali. Leta 2007 so prvič dosegli oceansko dno severnega tečaja, kamor so spustili dva globokomorska aparata "Mir", ki sta vzela vzorce zemlje in pustila na dnu rusko trobojnico.

Kako danes potujejo na severni tečaj

"Nikoli nisem doživel takšnega občutka lakote," se je spominjal popotnik Fjodor Konjuhov, ki je preživel pet potovanj po celem svetu čisto sam. O severnem tečaju je govoril leta 1987, ko se je v okviru odprave na Arktiko odločil, da bo dosegel to nedosegljivo točko, kot so to počeli pred približno 80 leti: brez zračne podpore, ko naj bi vsa oprema (hrana za 50 dni, radijska postaja, šotor in podobno) ostala na lastnih ramenih. Z zmanjšanjem teže so zmanjšali tudi količino hrane. Fjodor je med odpravo pobiral alge iz ledu, jedel rabljene čajne liste in sneg, eden od članov odprave pa je kljub temu umrl zaradi lakote.

Toda danes se razen ekstremnih popotnikov nihče več ne odpravlja na severni tečaj. Vse je postalo veliko lažje. Če želite obiskati ta kraj, vam ni treba biti znanstvenik niti njegov prijatelj. Vsako leto ponujajo turistične izlete na severni tečaj - cena se začne pri 21,5 tisoč dolarjev na osebo. Do njega lahko pridete na dva načina: bodisi z najmočnejšim jedrskim ledolomilcem "50 let zmage" (križarjenje se začne v Murmansku, na krovu je vse - od telovadnice do savne) ali po zraku s helikopterjem. Druga možnost predvideva pristanek z letalom na Barneu, od koder lahko nadaljujete s helikopterjem do severnega tečaja. Barneo obišče približno 200-250 turistov na leto.

Severni tečaj in okoliška oceanska območja ne pripadajo nobeni državi, medtem ko arktično ozemlje pripada petim državam - Rusiji, Norveški, Kanadi, Danski in ZDA. Če želite obiskati severni tečaj kot turist, morate imeti vizum te države, skozi katero nameravate »vstopiti«. Splošne statistike o tem, kako pogosto države pošiljajo odprave tja, ni. Nekoč, leta 2007, je Rossijskaja Gazeta poskušala zbrati te podatke. Izkazalo se je, da je severni tečaj do takrat obiskalo 66 ledolomilcev in posebnih plovil iz ledenega razreda, od tega 54 pod sovjetsko in rusko zastavo.