S 141,8 metra višine je to najvišji spomenik v Rusiji. A tukaj ne gre zgolj za neko naključno številko, saj simbolizira skupno število dni, kolikor je trajala druga svetovna vojna – 1.418. Vsakih 10 centimetrov pomeni en dan te uničujoče vojne, ki je terjala okoli 27 milijonov sovjetskih življenj.
Ta epski spomenik je sestavljen iz dveh delov. Spodnji segment sestavlja kip sv. Jurija, ki ubija zmaja – zmaj je upodobitev fašizma. Za kipom stoji obelisk v obliki bajoneta z vgraviranimi imeni ključnih sovjetskih mest, kjer so potekali boji.
Blizu vrha je kip Nike, grške boginje zmage, ki v eni roki nosi pozlačen lovorjev venec, na vsaki strani pa dva majhna angela igrata na trobento. Samo ta kip naj bi tehtal okoli 25 ton.
Seveda pa sam zunanji del kipa še zdaleč ni vse. Podporni del obeliska, ki je visok 8 metrov, poteka še 3,7 metra v tla, kjer je pritrjen na betonsko ploščo s premerom okoli 40 metrov. Znotraj obeliska je dvigalo, ki se dvakrat tedensko dvigne 87 metrov visoko, da lahko vzdrževalci opravljajo redne oglede in preverjajo stanje.
Avtor Spomenika zmage je gruzijski kipar Zurab Tsereteli, katerega dela lahko najdemo na raznih lokacijah povsod po svetu, npr. spomenik Solza žalovanja (Tear Drop memorial) v New Jersyju, ki je rusko darilo ZDA in je posvečen žrtvam terorističnih napadov 11. septembra 2001.
Tseretelijev Spomenik zmage je bil za javnost odprt leta 1995 ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne.
Tega spomenika dobesedno ne morete zgrešiti! Ponaša se z nazivom drugega najvišjega v Rusiji. Impresivna struktura stoji pred glavnim vhodom v VDNH (ogromen zabaviščni park in osrednji razstaviščni prostor v Moskvi) in meri 107 metrov v višino.
Spomenik je bil zgrajen leta 1964 za obeležitev edinstvenega doprinosa Sovjetske zveze k odkrivanju vesolja. Kljub svoji ogromni velikosti je Spomenik osvajalcem vesolja (ki je delo kiparja Andreja Fajdiš-Krandijevskega ter arhitektov Mihaila Barša in Aleksandra Kolčina) ne navdaja z vizualno masivnostjo, ampak v stilu sovjetskega modernizma upodablja letečo raketo na vrhu 77-stopinjskega klanca.
Velikost spomenika govori sama zase in ponazarja oblak dima, ki se vali za raketo. 250-tonska jeklena konstrukcija je bila zgrajena ročno na tleh, nato pa postavljena pokonci s pomočjo žerjavov. Konstrukcijo si je najbolje ogledati z različnih kotov. Mimogrede, v podstavku spomenika je Muzej kozmonavtike.
To čudaško instalacijo boste težko spregledali. Stoji na impresivni višini 98 metrov in je višja od svetovno znanega Kipa svobode v ZDA.
Ta ogromen spomenik s figuro carja Petra I., ki stoji za krmilom ladje, je bil postavljen leta 1997 in dvignil precej prahu. Velikanska instalacija, sicer delo Zuraba Tseretelija, stoji na reki Moskvi na vrhu umetnega otoka.
Kritiki se med drugim sprašujejo, zakaj je bil spomenik Petru Velikemu, ustanovitelju ruske mornarice, sploh postavljen v Moskvi, ko pa je sam car leta 1712 prestavil prestolnico iz mesta, ki ga je najmanj maral (Moskva) v Sankt Peterburg.
Kljub temu kip že sam po sebi precej pove o Petru Velikemu (1672-1725), ki je slovel po tem, da je bil eden najbolj visokoraslih vladarjev v ruski zgodovini. Celotna konstrukcija tehta preko 2.000 ton in je sestavljena iz treh delov: podstavka, ladje in Petrovega kipa
Ta stvaritev Vere Muhine iz nerjavečega jekla je njen odziv na socialni realizem in naj bi simbolizirala idealno sožitje med delavskim razredom in kmetstvom.
Ta esencialen sovjetski spomenik sega 58 metrov visoko in je bil postavljen za svetovni sejem leta 1937 v Parizu.
Po nekem preroškem spletu okoliščin sta si sovjetski in nemški paviljon v srcu francoske prestolnice stala drug nasproti drugega.
Po koncu sejma so kip Delavca in kolhoznice prestavili v Moskvo, kjer so jo postavili na vhod v park VDNH. Tam je postala magnet za turiste in domačine.
Ta spomenik enemu od najbolj znanih kozmonavtov v svetovni zgodovini je narejen iz titana, iz katerega izdelujejo vesoljska plovila.
Spomenik Juriju Gagarinu je bil postavljen julija 1980, meri 42,5 metra v višino in odraža lastnosti, po katerih je bil znan legendarni kozmonavt – samozavest, energijo in drznost. Postavljen je na sredi trga in ob njemu opazovalec dobi občutek, kakor da se Jurij Gagarin dobesedno vzpenja v nebo.
Monumentalni kip je moč videti več kilometrov daleč, figuro legendarnega kozmonavta pa tvori 239 zidakov, spojenih s prevleko iz titana. Pri podstavku je replika kapsule Vostok.
Gagarin s svojim prepoznavnim nasmeškom je postal junak milijonov ljudi, potem ko se je 12. aprila 1961 podal v vesolje in obkrožil naš planet. Ni naključje, da spomenik, ki ga je naredil kipar Pavel Bondarenko, stoji prav na Leninovi aveniji. Leta 1961 je namreč Gagarin ob vrnitvi iz letališča Vnukovo potoval prav po tej veliki aveniji, da je predstavil svojo dolgo pričakovano poročilo o prvem poletu človeka v vesolje.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
