Daleč, daleč na severu Rusije, kjer kraljuje večni mraz, zima pa nastopi že konec septembra, stoji eden od najzanimivejših znanstvenih inštitutov na svetu – polarno-arktični botanični vrt. Tukaj je zbrana ogromna zbirka lokalnih rastlin, pa tudi pravih tropskih dreves in rož. Kako te rastline preživijo v tako surovem podnebju?
N. A. Avrorin
PABSINa svetu onkraj severnega tečajnika obstajajo samo trije botanični vrtovi, poleg ruskega še na Norveškem in v Islandiji. A ruski je najstarejši med njimi; Polarno-arktični botanični vrt in inštitut (PABSI), ki leži 7 km od mesta Kirovsk v Murmanski regiji, je bil odprt 26. avgusta 1931 po načrtu znanstvenika Nikolaja Avrorina. Ta je dolgo časa preživel na znanstvenih odpravah, zbiral primerke rastlin v raznih državah (v šestdesetih je pomagal postaviti tudi botanični vrt v Jakutsku, največjem mestu na trajno zamrznjenih tleh), botanični vrt ob vznožju Hibinskega gorovja pa je opisal kot "severno postojanko sovjetske botanike". Znanstvenikovo glavno zanimanje je bilo iskanje novih severnih rastlin in aklimatizacija za te geografske širine nenavadnih vrst.
Sprva se je projekt zdel kot prava utopija, a Avrorin je dosegel svoje; pridobil je financiranje za nabavo dragocenih rastlin iz vseh koncev sveta.
Delo botanikov se je nadaljevalo celo med drugo svetovno vojno; tukaj so gojili zdravilne rastline za sovjetske vojake, hkrati pa so se naučili pridobivati glukozo iz lišajev ter celo zagnali majhno proizvodnjo.
Botanični vrt je postavljen tako, da se lahko obiskovalci svobodno sprehajajo po območju in preučujejo rastline raznih geografskih širin. Med sprehodom po učni poti se lahko spoznamo z raznovrstnimi lišaji, mahovi in rožami Arktike – obstaja več kot 300 vrst! Ogledate si lahko tudi, kako tundra prehaja v gozdno tundro in na koncu tajgo. Za rastline v Hibinskih gorah je značilna pasovna pojavnost, to pomeni, da je določena vrsta prisotna le na določenih višinah. Višje, kot je pas, bolj nenavadne in zanimive so rastline – Debla dreves so upognjena od vetrov, redki grmi pa se krčevito oprijemajo kamnitih tal, za to, da preživijo.
Pot se začne na bregu reke Vudjavrjok (v laponskem jeziku to pomeni "reka gorskega jezera") in nato poteka vzdolž ledeniškega jezera in vznožja gore do razgledne ploščadi, od koder se razprostira neverjeten razgled na mesto.
Vrt ima dva ločena dela, poimenovana Altaj in Sibirija, z različnimi vrstami borov, prinesenimi v Kirovsk.
Nekaj kilometrov od vrta v kraju Apatiti je arboretum, kjer rastejo visokogorska drevesa.
Poleti območje botaničnega vrta (površine okoli 1,6 ha) prekrijejo neverjetno lepi cvetovi, zbrani iz celega sveta, naloga botanikov pa je, da poskrbijo za njihovo udomačitev. "Prebivalci mest v Murmanski regiji redko opazijo, da nekatera drevesa, grmi in cvetlični vrtovi s čudovitimi cvetočimi trajnicami, ki jih občudujejo, ne prihajajo iz te regije. Naši parki, trgi in avenije so rezultat večletnega dela inštituta PABSI za ozelenitev urbanih okolij. Skoraj vse sorte, ki so jih posadili že v sovjetskih časih, so bile v botanični vrt prinesene iz bolj južnih območij in so prestale več let aklimatizacije," pravijo znanstveniki.
Kirovski botaniki redno iščejo nove vrste rastlin, pretežno v severnejših predelih v Kareliji, Sibiriji, na Uralu in na Daljnem vzhodu.
V botaničnem vrtu se lahko znajdete tudi sredi pravih pravcatih tropov, saj v rastlinjakih zelo dobro uspevajo za to območje eksotične rastline. Samo predstavljajte si, kakšne napore je bilo treba vložiti za prilagoditev tropskih rastlin na pomanjkanje svetlobe in arktično podnebje. Te rastline potrebujejo dolge svetle dni, ne polarnih noči, potrebna je plodna prst, ne večni mraz, nujna je določena temperatura in vlažnost.
Kavovec s plodovi v botaničnem vrtu
PABSIDanes tukaj uspeva sedemsto primerkov tropskih rastlin, ki so posajene v skladu s pogoji svojega podnebnega pasu; afriškega, ameriškega, sredozemskega, azijskega. V Kirovsku raste mehiška agava, afriška lilija, datljeva palma, velike tropske praproti in kaktusi, arabski kavovec pa celo rodi plodove!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
