Vas Kimža se nahaja na visokem bregu ob sotočju dveh rek - Mezen in Kimža. Celoletna cesta se je v teh krajih pojavila šele leta 2008, pred tem pa se je bilo v daljno vas na severu lahko prispelo le po zraku ali vodi. Kratko poletje, dolga, ostra zima, neprevozne ceste so to nalogo le otežile. Delno zahvaljujoč temu se je Kimža ohranila v svoji izvirni obliki. Ta starodavna slikovita vas je pravi oživljeni muzej lesene arhitekture.
Od Moskve do Kimže je 1574 km. Kimža je bila prvič omenjena v kroniki v začetku 16. stoletja. Najboljša leta majhnega naselja so padla v dvajseta leta 20. stoletja, ko je tu živelo 760 ljudi. Danes je število njegovih prebivalcev odvisno od letnega časa: pozimi tukaj živi približno 100 ljudi, poleti pa še 100 več, ko jih obiščejo sorodniki.
Na severu je bila Kimža vedno priljubljena. Največ uspeha je prinesla proizvodnja bakra: v starih časih so tukaj ulivali bakrene okraske in zvončke za konje. Drugič, prebivalci so imeli poseben ugled: sosednje vasi so bile prepričane, da imajo ljudje iz Kimže sposobnost, da uročijo človeka, imeli so celo skupinski vzdevek - "črnotropi" (čarovniki).
Od ustanovitve do leta 1951 v vasi ni bilo pokopališča, pokopavali so le "po zavezi", torej kjer koli je kdo želel. Najpogosteje je bilo to v bližini hiše, kjer je živel pokojnik.
Toda v majhni vasi so bile kar tri cerkve - dve od njih sta pripadali staroobredcem, ki so se odcepili od uradne cerkve in jih je cerkev označila za heretike. Kimža je postala njihovo zatočišče. Niso vsi pripadali staroobredstvu, vendar so živeli skupaj v slogi.
Do danes se je ohranila le ena, pravoslavna Odigitrijevska cerkev, zgrajena leta 1763 v celoti iz macesna.
Glavna mestna znamenitost in izjemen primer lesene arhitekture ruskega severa stoji prav sredi vasi.
Toda poleg stare cerkve je tu še 70 stavb, ki nosijo status zgodovinske dediščine. Vse hiše v vasi so stare več kot sto let: to so trdne severne koče, in ljudje iz vse Rusije potujejo v Kimžo, da bi si jih ogledali (mimogrede, v njih lahko tudi prenočite).
Vas je se nahaja v številnih vodnikih, novo življenje pa ji je podaril status najlepše vasi na ruskem severu - naziv je leta 2017 izdalo Združenje najlepših vasi Rusije (zveza je nastala pod pokroviteljstvom Mednarodne federacije najlepših vasi na svetu). Spremenil je med drugim življenje lokalnega prebivalstva. Domačini so pridobili nepovratna sredstva in iz ene koče naredili muzej, priredili pa so tudi mednarodni festival mlinov.
Nekoč je Kimža slovela po lesenih mlinih, v vasi jih je bilo vsaj 10. Danes sta ostala samo dva, ki veljata za najsevernejša mlina na svetu.
Eden od njih je bil tudi spremenjen v muzej, drugega pa so obnovili s pomočjo strokovnjakov iz Nizozemske, ki jih je pritegnil festival, in zdaj deluje.
Med turistično sezono vaščani hodijo v narodnih nošah po ulici, otroke učijo ruske obrti v šoli in gojijo ječmen, "da bi videli, kako so to delali naši predniki", ob tem pa ves čas jamrajo: "Hočemo pokazati, da je vse kot v starih časih, vendar ima polovica koč že satelitske krožnike.
Vendar pa kljub pritoku turistov domačini še vedno niso zapustili še ene stvari, ki jim sicer prinaša majhen dohodek, vendar zna biti tudi nevarno. Nedaleč od Kimže je kozmodrom Pleseck (že od sovjetskih časov, od šestdesetih let prejšnjega stoletja), občasno pa v okoliške gozdove padajo stopnje raket. Ljudje v vasi že desetletja zbirajo vesoljske odpadke, jih prodajajo kot odpadne kovine, pretakajo heptilno raketno gorivo (zelo strupeno) in iz oplate izdelujejo čolne. Domačini tega sploh ne skrivajo, ker očitno ne razumejo resnične nevarnosti, in na čolnih, narejenih iz oplate raket, prevažajo turiste in se tudi sami odpravijo na ribolov. Kakorkoli že, to so zelo vzdržljivi čolni.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
