Kako izgleda Čečenija iz okna avtomobila?

V gorah naletimo na cestno blokado in se, nekoliko zmedeni, ustavimo. Pristopijo bradati možakarji v maskirnih uniformah z avtomati. Eden se nagne do okna, in ko mu povemo, da smo novinarji, se široko nasmehne in z otroško radovednostjo vpraša: "Kaj pa je to za en avto?"

Ko izve, da je to povsem nov kitajski terenec Exceed VX, se navdušeno zaheheta. Nato nas vprašajo, kako se je obnesel na cesti in ali je drag. Nekaj minut ga veselo opazujejo, nato pa nas spustijo skozi, z opozorilom, da naj bomo previdni, saj je pot plazovita.

Aerodrom

Čim prispemo na letališče v Groznem, prestolnici republike, opazimo tukajšnjo severnokavkaško barvitost. Povsem novo letališče, resni možakarji s krznenimi kapami, na steni letališkega poslopja pa visi ogromen portret Ahmada Hadži Kadirova, očeta današnjega voditelja Čečenije, ki je umrl leta 2007 v terorističnem napadu. Letališče, tako kot mnoge druge stvari v Čečeniji, nosi njegovo ime. Portreti Kadirova starejšega pogosto skupaj s portreti sina Ramzana in ruskega predsednika Vladimirja Putina spremljajo popotnika povsod, kjerkoli v republiki se giblje. Vidimo jih na administrativnih zgradbah, izobraževalnih ustanovah … skratka povsod.

Na izhodu nas pozdravi mogočna džamija, poimenovana po Jusupu Sakazovu, soborcu Ahmada Kadirova. Odprli so jo leta 2001, a še danes izgleda kot nova.

Ulice Groznega

Tudi ulice v Groznem dajejo vtis, kot da so bile zgrajene včeraj. Fasade starih sovjetskih štirinadstropnih in osemnadstropnih stanovanjskih blokov so okrašene z barvnim steklom in ploščicami, tako da so praktično neprepoznavne. Prebivalci tega mesta pravijo, da ta dizajnerski stil med obnovo starih zgradb ni nikakršna kaprica mestnih oblasti, ampak so bile stavbe precej uničene med vojno, ki se je uradno končala leta 2000, medtem ko je bil režim "protiteroristične operacije" ukinjen leta 2009.

Grozni je bil tako uničen, da je nekaj časa v zraku visela celo možnost selitve prestolnice v drugo čečensko mesto Gudermes. Te žive priče spopadov bi seveda lahko preprosto obnovili in prebarvali, a bi v tem primeru izgledale kot žalostni spomeniki nedavne vojne. Z nenavadnim dizajnom pa so jih pretvorili v elemente nove dobe in novega življenja.

Precej napol porušenih zgradb ni bilo več primernih za obnovo, zato so na njihovem mestu postavili nove. Ponekod zdaj namesto popolnoma porušenih blokov iz časa Stalina, stojijo njihove dostojne kopije. Da gre v resnici za novogradnje, je razvidno le iz sijočih zidakov na fasadi.

V Groznem je mnogo objektov, ki so povsem novi, tako po ideji kot po zasnovi. To ni samo dobro znani poslovni kompleks Grozny City s svojimi stolpnicami, ampak tudi modernistični trgovski centri in stadioni.

Na ulicah ni mnogo peščev in včasih se zdi, da je mesto nekoliko preveliko za število prebivalcev, ki v njem živijo (nekaj več kot 300.000), a morda je to samo popačen vtis obiskovalca, ki je navajen živeti v prenatrpani metropoli.

Na ulicah srečujemo skupine veselih deklet, med katerimi je mnogo študentk, nekatere s pokrito glavo po lokalnem običaju, druge ne.

Džamije

Dominantne zgradbe v Čečeniji so seveda nove džamije, ki v tej republiki rastejo kot gobe po dežju.

Glavna džamija je neverjetno razkošna in lepa in se poteguje za naziv največje džamije v Evropi. To je t. i. Srce Čečenije, ki tudi nosi ime Ahmada Kadirova. Pri gradnji so se zgledovali po legendarni Modri džamiji v Istanbulu, svetovno znanem arhitekturnem spomeniku. Poleg tega, da je ogromna, je bila čečenska džamija tudi postavljena v rekordnem roku – v nekaj več kot dveh letih.

Sprejme lahko preko 10.000 ljudi, stoji pa v ogromnem parku na bregu reke Sunže. Obkroža jo t. i. islamski kompleks, ki zajema Rusko islamsko univerzo Kunt-Hadži in Duhovno upravo muslimanov Čečenske republike. Druga po pomenu je džamija Ponos muslimanov, ki prav toliko velika in lepa, stoji pa v naselju Šali. Tretja je v mestu Argun in je zgrajena v povsem drugačnem, modernističnem stilu. Imenuje se Materino srce (posvečena je mami Ramzana Kadirova).

Poleg omenjenih džamij, ki so izredne v vseh pogledih, v republiki obstaja in se tudi gradi veliko število njihovih manjših "sester".

Gore

Pradavne gore so verjetno ena od glavnih znamenitosti Čečenije. Popotnik se sicer s planinskim ambientom ne sreča takoj; mesto Grozni in letališče stojita na veliki ravnini, ki sploh ne spominja na gorato območje. Na tem območju republike je precej razvito kmetijstvo, saj je podnebje blago, zemlja pa plodna, kar domačinom omogoča vzrejo živine in ukvarjanje s poljedelstvom. Zime tukaj niso hladne, temperatura se pod ničlo spusti redko in za kratek čas.

Samo pol ure vožnje z avtomobilom v smeri jezera Kazenojam ob meji z Dagestanom pa se začnejo serpentine in v celoti vas prevzame gorska atmosfera. Ceste so dokaj dobre, tako da je moj nov kitajski terenec zlahka obvladal krivine in vzpone. A zaščitnih ograj ni povsod, poleg tega mnogi nevarni odseki niso označeni, kar zna biti precej nevarno zlasti ponoči.

Na različnih nepričakovanih krajih lahko najdete osamljene stolpe, ki so tako značilni za Severni Kavkaz.

V njih so se včasih skrivali moški, ki jim je pretilo krvno maščevanje, danes pa s svojim mogočnim izgledom in odročnostjo navdušujejo popotnike.

Gorski predel Čečenije je zelo raznovrsten. Za tiste, ki imajo radi lepoto divjine, so tukaj puste gore in slikovita jezera, obstajajo pa tudi t. i. vlažne gore z gozdovi, kjer se pasejo ovce na skoraj navpičnih smaragdnih pašnikih.

Vreme pozimi je zelo spremenljivo. Ta dan, ko sem se vzpenjala na eno od "vlažnih" gora, je najprej udarila strela in napravila se je prava zavesa dežja, ko sem se vzpela še višje, pa je dež prešel v snežni metež z nično vidljivostjo. Samo zamišljala sem si lahko, kako lep mora biti razgled, kadar je vreme jasno. Po slabem vremenu gorske ceste takoj postanejo nevarne in težavne za vožnjo, zato, če se boste kdaj odločili pobližje spoznati lepote Čečenije, izberite toplejši letni čas … in primerno vozilo!