Velik labirint iz kamnov na obali Belega morja na Soloveckih otokih na Rtu labirintov.
Legion MediaVeliki Zajacki otok je ena glavnih znamenitosti Soloveckega arhipelaga, ki privablja turiste iz vse države. Tukaj, na obali Belega morja, daleč od civilizacije, se nahajajo največji kamniti labirinti v Evropi - na stotine kamnov, razporejenih v obliki spirale. Podobne konstrukcije so znanstveniki in domačini odkrili v različnih krajih ruskega severa. Kdo jih je izdelal in s kakšnim namenom?
Umbski labirint (Babilon)
Legion MediaPodobne labirinte najdemo po vsem svetu, vendar jih je največ na Soloveckih otokih (Arhangelska regija), približno 35, od tega 14 na Velikem Zajackem otoku. Poleg teh labirintov so tukaj našli na stotine kurganov, kupov balvanov in dolmenov, kar dokazuje, da je bil arhipelag v Belem morju naseljen že prej. Znano je, da so v 1. tisočletju pr. n. št. na Solovkah živela nomadska plemena Samijev, ki pa niso bili njihovi prvi prebivalci. Radiokarbonska analiza predmetov je pokazala sledi prisotnosti ljudi v 6.-7. tisočletju pr. n. št. Labirinti izvirajo iz približno 1.-2. tisočletja pred našim štetjem, kar pomeni, da so jih morali zgraditi že pred Samiji ali Proto-Samiji. Vendar so se posamezni kamniti vzorci lahko pojavili tudi pozneje.
Prvi neolitski labirint na otoku Olešin, arhipelag Kuzova, Belo morje, Rusija.
Legion MediaLabirinte pogosto najdemo tudi na otokih arhipelaga Kuzova v Kareliji in nedaleč od mesta Kandalakša v Murmanski regiji. Labirinte najdemo tudi v nekaterih delih Sibirije. Vsa so na otokih ali ob ustjih rek, torej ob vodi.
Drugi neolitski labirint na otoku Olešin, arhipelag Kuzova, Belo morje, Rusija.
Legion MediaLabirinti so različnih vrst: enojni spiralni, dvojni spiralni, koncentrični in v obliki križa. Njihov premer znaša od 5 do 30 metrov. Od daleč niso dobro vidni; najbolje se jih vidi od zgoraj. Kamni, ki sestavljajo labirint, niso pritrjeni z ničimer. Sami kamni so naravne oblike in večina jih nima sledi obdelave.
Labirinti na Velikem Solovetskem otoku na Rtu labirintov. Solovki, Karelija, Rusija.
Legion MediaOpisovanje severnih labirintov se je začelo v 19. stoletju, čeprav je v nekaterih legendah mogoče najti omembe takšnih gradenj že sredi 16. stoletja (eno prvih najdemo v zapisih o pogajanjih s Švedi leta 1552).
Zaradi zapletene oblike so jih včasih imenovali "babiloni". Leta 1883 je zdravnik in član Ruskega geografskega društva Aleksander Jelisejev zapisal naslednje: "Po našem mnenju je treba te labirinte, tako kot druge kamnite strukture našega severa, pripisati povsem izvirnemu tipu megalitskih gradenj in jih lahko postavimo ob bok kromlečem ali preprostim kamnitim krogom brez osrednje kompozicije, pa tudi velikoruskim kurganom... Bolj ali manj določen položaj babilonov kaže, da so pripadali eni določeni skupini ljudstev. Zapletena oblika teh struktur ima nedvomno simbolni pomen ali mitsko podlago; zvitek, sestavljen iz kamnov, ki se nikoli ne konča, lahko po analogiji s simbolno neskončno črto pri drugih arijskih in negovskih ljudstvih simbolizira tako neskončnost sveta kot tudi kačo, tj. izvirno zlo." Prav tako pravi, da labirinti pri nekaterih severnih ljudstvih veljajo za svete kraje.
Labirinti na Velikem Solovetskem otoku na Rtu labirintov. Solovki, Karelija, Rusija.
Legion MediaLeta 1925 se je etnograf Nikolaj Vinogradov, ki je bil zaprt na otokih Solovki, a mu je bilo dovoljeno iti izven taboriščnih zidov, začel zanimati za te labirinte. Raziskal je več otokov, podrobno opisal večino labirintov in prišel do zaključka, da se vsi razlikujejo po obliki in orientaciji glede na strani sveta, zato so bili morda namenjeni različnim namenom, tako kultnim kot simbolnim. Do današnjih dni je to daleč najbolj podroben znanstveni opis labirintov.
Drugi zapornik v Solovkih, duhovnik in filozof Pavel Florenski, je v tridesetih letih 20. stoletja menil, da so labirinti bili nagrobni kamni, ki so duši preprečevali vrnitev v svet živih. Vendar pa so arheološka izkopavanja to teorijo ovrgla.
Labirint iz 2.-1. stoletja pr. n. št. na Velikem Zajackem otoku v Soloveckem arhipelagu.
Sergej Bobiljov/TASSZnanstveniki še vedno ne vedo, čemu so bili ti labirinti namenjeni. Številni sodobni raziskovalci menijo, da so imele konstrukcije obredni namen. Spirala je eden najstarejših simbolov na svetu, ki ga v takšni ali drugačni obliki najdemo v vseh kulturah, še posebej pogosto pa je povezana z obredi, kot je iniciacija. Tako imenovane "preizkušnje v labirintu" so bile prisotne tudi v starogrških epih (kot je recimo zgodba o Minotavrovem labirintu) in v srednjeveškem krščanskem izročilu kot simbol očiščenja od grehov (ohranile so so v katedrali Chartres in Amiens v Franciji). Hoja po labirintu je način, kako se posloviti od preteklosti in odkriti nekaj novega.
Kamniti labirinti na Velikem Zajackem otoku v Arhangelski regiji.
Ilja Timin/SputnikPoleg obredov pa so imeli labirinti, vsaj nekateri od njih, morda tudi povsem praktičen pomen. Sovjetska arheologinja Nina Gurina je po preučevanju karelskih in murmanskih labirintov domnevala, da so bili namenjeni ribolovu. Gre za to, da je bila v preteklosti gladina vode lahko višja in da so takšne kamnite pasti "zaprle" ribe, ne da bi pri tem zmotila ljudi pri njihovih vsakdanjih opravilih.
Umetni labirinti na Zajackem otoku
Pavel Lvov/SputnikNa tem videoposnetku ruski blogerji poskušajo ponoviti kamnito past za ribe posnemajoč tehnologijo kanadskega indijanskega plemena, ki ima nekoliko drugačno obliko, vendar je prav tako labirint. Kot pravijo, so za to potrebovali le 20 minut.
Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
