10 krajev na Čukotki, ki jih morate videti vsaj enkrat v življenju

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Čukotka je kraj, kjer lahko vsak postane pionir v raziskovanju. V tej najbolj oddaljeni regiji na vzhodu Rusije se nahajajo neskončna tundra, zasneženi hribi, vroči vrelci in morske živali. In verjetno še nikoli niste bili tukaj.

Anadir

Skoraj vsa potovanja v tej regiji se začnejo v Anadirju, glavnem mestu avtonomnega območja Čukotka. To je majhno (le 15 tisoč prebivalcev), a očitno najbolj izrazito mesto v Rusiji.

Vreme na Čukotki je zelo ostro: pogosto je oblačno, pihajo močni vetrovi, poletja so zelo kratka in hladna, in ni skoraj nobene vegetacije.

Da bi ljudem nekako dvignili razpoloženje, so vse hiše v naseljih pobarvane v različne barve, v Anadiru pa lahko občudujete tudi čudovite arktične murale (ogromne grafite s posebnimi severnimi motivi): polarni medved, ki spi na luni, hudomušno mežikajoči jelen, abstrakcije z mroži.

2. Anadirski liman

Mesto Anadir leži ob istoimenskem limanu (vrsta ustja, op. ur.) Beringovega morja in to je pravgotovo izjemen kraj! V Anadirskem limanu živi veliko število kitov beluga (to so beli arktični zobati kiti) in tjulnjev, ki z veseljem pozirajo mimoidočim turistom.

Ni se jih treba bati - želijo le fotografijo za spomin.

3. Nacionalni park Beringija

Tukaj lahko slišite, kako se oglašajo mroži. Nacionalni park Beringija, ki obsega obale in otoke Beringovega morja, ima nekaj čudovitih krajev. V enem delu parka se radi zbirajo mroži, tisti pravi z velikimi okli in zelo glasni. V drugem delu pa živijo razigrane orke, ki rade kažejo svoje repe potnikom. V tretjem parku so kiti in tjulnji.

Tukaj je tudi ena najdaljših morskih sipin v Beringovem morju - Meečkin, dolga 60 km. Tukajšnji pesek je kot v toplih morjih, pravi Aleksander Jendalcev, organizator izletov z ladjo. "To je edini kraj med Anadirom in Egvekinotom, kjer se lahko skriješ pred vetrom v zalivu."

S podporo regije na tej kosi zdaj gradijo najsodobnejši kamp, kjer bo mogoče opazovati mrože in kite.

4. Rt Dežneva

Rob celine je natanko takšen, kot ste si ga predstavljali: visoka skalnata pečina, ki se nenadoma spušča proti ledenemu morju. Rt Dežneva je najvzhodnejša kopenska točka Rusije in celotne Evrazije.

Na tej točki stoji spomenik in svetilnik kozaku Semjonu Dežnjevu, katerega odprava je leta 1648 prva dosegla rob celine.

Od tukaj lahko ob jasnem vremenu čez Beringovo ožino vidite Diomedova otoka, med katerima poteka meja med Rusijo in ZDA.

5. Zapuščena vas Naukan

Na rtu Dežneva si lahko ogledate staro eskimsko vas Naukan, ki je bila do sredine prejšnjega stoletja najvzhodnejše naselje. Zdaj je ta naziv prejela vas Uelen, 22 km zahodneje.

Pred preselitvijo leta 1958 (vas se je izkazala preblizu ameriške meje) je tukaj živelo približno 400 ljudi. Od njihovih prebivališč so danes ostali le še kamniti bloki hiš. Najbolj impresivne pa so v zemljo vkopane čeljusti velikanskega kita, na katerih so nekoč obešali čolne.

Te dežele veljajo za svete; ne le, da je tu prepovedano preklinjati, temveč celo glasno govoriti.

6. 180 poldnevnik

Poldnevnik, ki deli čas na "včeraj" in "danes" (in ločuje vzhodno poloblo od zahodne), poteka vzdolž celine le na Antarktiki in Čukotskem polotoku. Uradna datumska črta je prestavljena na morsko mejo med Rusijo in ZDA, med Diomedova otoka, geografsko pa se nahaja tukaj, približno 60 km od naselja Egvekinot.

Betonski spomenik "Sončni simbol" na stičišču arktičnega kroga in 180. poldnevnika je miniaturna replika sonca - "400 milijonkrat manjša od pravega sonca - 3 metre in 48 centimetrov", pravi Ida Taube, avtorica projekta.

"Danes" je na hribu za spomenikom, "včeraj" pa pred njim. Le kako ne bi človek poslal pozdrav iz "prihodnosti"... ali iz "preteklosti"?

7. Lok arktičnega kroga

Lok arktičnega kroga so domačini zgradili leta 1981, 28 km od Egvekinota. Ogromna konstrukcija iz kovinskih palic se razteza čez cesto, ki vodi do zapuščene vasi Iultin.

Pred nekaj leti so ruski geografi preračunali koordinate in ugotovili, da je točka prehoda dejansko več kilometrov stran od tega loka ob progi, ob vznožju hriba. Izkazalo se je, da loka ni mogoče premakniti, vendar so tam postavili spominski steber.

8. Naselje Egvekinot

"Čukotska Švica" - tako domačini imenujejo vas Egvekinot, 600 km od Anadirja. Ta vas (nekaj več kot 3 tisoč prebivalcev) leži v mirnem zalivu, ki ga obdaja obroč gričev.

Pokrajina je res podobna alpski, le da tukaj kraljuje večni mraz in je podnebje zelo hladno: povprečna letna temperatura je minus 5 stopinj Celzija. Vendar je tukaj smučišče in celo nekaj zelo spodobnih kavarn.

Tukaj lahko doživite tudi metamorfozo prostora: Egvekinot leži nekaj deset kilometrov vzhodno od 180. poldnevnika, zato se geografsko gledano znajdete na zahodni polobli, ne da bi prečkali Tihi ocean.

9. Tradicionalna vas Lorino

Lorino je največja vas na Čukotki, kjer je približno 90% prebivalcev (skupaj 1500 ljudi) avtohtonih prebivalcev, morskih lovcev.

Živijo v običajnih stanovanjskih blokih, gledajo satelitsko televizijo, njihovi otroci hodijo v šolo, vendar opravljajo tradicionalne poklice. Živali, ki jih ujamejo, se razdelijo med vse vaščane.

Danes se lovci na morje odpravljajo s sodobnimi čolni, vsako poletje pa organizirajo tekmovanja z ročno izdelanimi tradicionalnimi čolni in tradicionalni praznik "Beringija".

10. Lorinski izviri

Vroči vrelci v permafrostu - a ni to nekaj neverjetnega? Na Čukotki je skupno odprtih približno 10 takšnih krajev, najbolj znan in dostopen pa je 15 kilometrov od vasi Lorino. Sredi prejšnjega stoletja so v bližini Lorinskih izvirov uredili kopališča, saj so v vodi odkrili radon.

Gre za radioaktivni plin, ki nastaja kot stranski produkt v nahajališčih urana in ima vrsto močnih terapevtskih lastnosti. Vendar je njegova radioaktivnost lahko nevarna za otroke in mladostnike, zato se najpogosteje uporablja kot pomlajevalno zdravilo za starejše, zlasti za zdravljenje mišično-skeletnega sistema. Voda v izvirih ima približno 40 stopinj Celzija, ponekod pa se dvigne do 60 stopinj Celzija. Lahko se zadržite največ 15 minut.