S čim se vozijo ljudje v Rusiji, kjer ni cest (FOTOZGODBA)

Vjačeslav Viktorov/Roskongress
V odročnih delih države je med naselji lahko na stotine kilometrov brez cest. Kako se s temi težavami spopadajo na primer domačini na Čukotki?

Spoštovani bralci! 

Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

  • Naročite se na naš Telegram kanal
  • Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
  • Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Ceste na skrajnem severu so precej relativen pojem. Praviloma se nenadoma končajo zunaj mest in kar naenkrat se pojavi tundra, stepa ali močvirje. Cest morda sploh ni, saj jih je zaradi geografskih razmer težko zgraditi. Ceste so še posebej težavne na Čukotki, kjer naselja ločuje več sto kilometrov močvirnate in gorate tundre. Toda kako lahko ljudje sploh potujejo tam?

Helikopter namesto avtobusa

Do Čukotke je mogoče priti le z letalom. Glavni medkrajevni prevoz je s helikopterji ali majhnimi letali. Ne prevažajo le običajnih potnikov (ki so se odločili leteti na obisk ali delo v sosednje naselje) ali tovora. Helikopterji prevažajo tudi otroke rejcev severnih jelenov do internatov in jih nato pripeljejo nazaj na počitnice. In še zanimivost: za 50 tisoč ljudi, kolikor je tudi prebivalcev velikega Čukotskega avtonomnega okrožja, je na voljo 11 letališč. Poleg tega so v vsakem naselju tudi helidromi.

Največja letališča so v Anadiru, glavnem mestu regije, Peveku in Bilibinu. Med drugo svetovno vojno je bilo v okviru programa o posojilu in najemu z ZDA zgrajenih tudi več letališč. (https://ru.rbth.com/read/2262-alsib-lend-lease-airports) Severna letališča so videti zelo prijetna in udobna, veliko jih je v središču mest in so bolj podobna navadnim lesenim hišam.

"Trekol" proti "Plenilcu"

Amfibijski terenski vozili Trekol in Plenilec sta najprimernejši vozili za izlete na podeželje. V okolici Anadira je na primer več priljubljenih hribov, priljubljenih med domačini, ki jih je mogoče doseči le z velikanskimi kolesi in neuničljivimi armotizerji. Domačini pravijo, da se lahko v suhem vremenu peljete tudi z navadnim terencem, vendar morate dobro poznati pot, da ne obtičite v močvirju. Kljub temu se lahko tudi amfibijski terenec zatakne v močvirju, takrat mu lahko pomaga le drugo amfibijsko terensko vozilo.

Trekol in Plenilec se uporabljata tudi za valjanje zimskih cest: vozita drug za drugim in stiskata mehak sneg. Sliši se nekoliko nenavadno, vendar je cestni tovorni promet najbolj dejaven pozimi. Tudi če je zunaj minus 40 ali celo minus 50, močvirja zamrznejo in med vasmi lahko potujete z običajnim avtomobilom (seveda primerno segretim in pripravljenim na mraz). Za prebivalce Anadira je na primer najpomembnejša "zimska cesta" speljana ob ustju reke med letališčem in mestom. Poleti vas na drugo stran popelje trajekt, spomladi in jeseni pa helikopter.

Trajekt od glavnega čukotskega letališča do mesta se imenuje

Amfibijska terenska vozila pogosto nadomeščajo tudi javni prevoz na Čukotki. Na primer, potniki med vasema Lorino in Lavrentija potujejo z velikim tovornim avtobusom Ural z osmimi kolesi.

Z lahkotnostjo skozi mesto

Štirikolesnik

V čukotskih vaseh so ceste pogosto neasfaltirane ali so zgolj navadne betonske plošče (asfalt v takšnih razmerah hitro propade). V vaseh lahko srečate domačine, ki vozijo štirikolesnike. V skladu z ruskimi prometnimi predpisi se lahko v mestu vozite s štirikolesnikom, vendar ne smete voziti po avtocesti. Vendar jih tukaj tako ali tako ni.

Buran

V brigadah rejcev severnih jelenov, ki živijo in delajo v tundri, imajo običajno dve ali tri motorne sani. Z njimi se lahko odpravijo po nakupih v vasi (plačo prejemajo na navadne bančne kartice) ali v zdravstveni dom, hkrati pa lahko z njimi preselijo svojo hišo jarango na novo lokacijo.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke