Kako izgleda Svijažsk, otoško mesto na Unescovem seznamu (FOTOZGODBA)

Spoštovani bralci! 

Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Danes majhna vasica Svijažsk, ki leži na otoku skoraj popolne okrogle oblike, brezskrbno sprejema turiste. Samostansko obzidje, srednjeveške ulice, zlate kupole in konjeniške maneže ustvarjajo okolje ruske zgodovine (in veliko jih je pravih spomenikov srednjeveške arhitekture pod zaščito Unesca). Vendar ni bilo vedno tako: na videz mirni Svijažsk je bil v zgodovini večkrat prizorišče krvavih in dramatičnih dogodkov.

Začnimo vsaj z zgodovino njegovega nastanka. Sredi 16. stoletja je car Ivan Grozni poskušal osvojiti prestolnico Kazanskega kanata - Kazan. Vendar so ga pestile same težave: vojska ni imela baze za skladiščenje in menjavo vojaškega tovora, da bi lahko napredovala. Otok 30 km od Kazana, ki leži na stičišču rek Svijaga, Ščuka in Volga, je bil idealen za ta namen. Toda kako zgraditi trdnjavo v takšni bližini Tatarov?

To so storili na naslednji način: najprej so v mestu Miškin zgradili celotno trdnjavo iz hlodov, nato so hlode oštevilčili, jih razstavili in z nastopom pomladi splavili po Volgi do otoka. Že po štirih tednih, leta 1551, je mrtvi otok postal trdnjava Ivana Groznega, imenovana Svijažsk.

Trdnjava (po velikosti je presegala celo takratni moskovski Kremelj) je popolnoma upravičila svoj namen: leto po njeni ustanovitvi je bil zavzet Kazan.

Sprva je bilo v trdnjavi 18 stolpov in stanovanjskih stavb ter pravoslavna cerkev, po vojaški zmagi pa je Svijažsk hitro postal pravoslavno središče s številnimi svetišči.

V nekaj letih po ustanovitvi mesta se je tukaj pojavil samostan Marijinega vnebovzetja, nato pa še katedrala Marijinega vnebovzetja, ki se danes ponaša z edino fresko na svetu, na kateri je upodobljen sveti Krištof s konjsko glavo (običajno je upodobljen s pasjo glavo). Od leta 1667 so bile podobe svetnikov v obliki zveri v cerkvi prepovedane in uničene, a ta freska je imela srečo: ob njej so dolgo časa stale relikvije prvega predstojnika samostana, nad njimi pa se je dvigovala lesena konstrukcija iz štirih obokov s stebri. Slednja je tudi prekrila fresko, ki je bila že tako ali tako neopazna pod slojem saj.

Hkrati se je do danes ohranil velik del drugih poslikav in struktur. Na otoku je kar 37 kulturnih spomenikov, med katerimi sta dva samostana (poleg že omenjenega samostana Marijinega vnebovzetja je tukaj še samostan svetega Janeza Krstnika iz 16. stoletja) in sedem cerkva. Od leta 2017 je celoten otok pod Unescovo zaščito.

Poleg cerkva je bilo v mestu tudi veliko posvetnih stavb. Leta 1781 je v njem živelo približno 10.000 ljudi.

Res je, da je bila večina teh stavb iz 19. stoletja zaradi gradnje umetnega jezera poplavljena ali uničena. Danes lahko v Svijažsku na njihovem mestu srečate lesena stojala z upodobitvami izginulih krajev.

Na težke čase spominjajo tudi spominska obeležja - Zid komunarjev in spomenik žrtvam političnih represij.

Po revoluciji leta 1918 se je Svijažsk iz "samostanskega mesta" (takšen je bil njegov sloves) spremenil v kraj represije.

Sem so bili izgnani in nato ustreljeni tisti, ki se niso strinjali z novim redom, od 30. let dalje pa so v Svijažsku ustanovili kolonijo za mladoletnike, zapor NKVD in nato psihiatrično bolnišnico. Spomenik žrtvam političnih represij je bil postavljen po odkritju množičnega grobišča: analiza posmrtnih ostankov je pokazala, da so bili nekateri ljudje ustreljeni, nekateri pa so umrli od lakote v začetku 40. let prejšnjega stoletja.

Danes prihajajo sem turisti z vsega sveta, da bi si ogledali ta etnografski kompleks in začutili duh ruske zgodovine ter srednjeveških znamenitosti.

Na otoku delujejo lončarska delavnica, kovačnica in strelišče s srednjeveškim orožjem. Za otroke so na voljo obrtne delavnice, kjer se lahko preizkusijo v obdelavi usnja ali izdelajo svoj lončarski izdelek.

Danes je glavna atrakcija konjeniška maneža z obratujočimi hlevi in jahališčem.