Spoštovani bralci!
Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Mesto Alušta na južni obali Krimskega polotoka je obdano z masivom Demerdži, kamor domačini in popotniki radi prihajajo in uživajo v slikovitih razgledih.
V teh krajih se nahaja verjetno najbolj skrivnosten naravni pojav na Krimu - Dolina duhov.
Turisti v Dolini duhov na zahodnem pobočju južnega grebena Demerdži
Aleksej Malgavko/SputnikZ znanstvenega vidika je ta dolina skupek skalnih oblik, ki jih je narava (s pomočjo vode in vetra) v več tisoč letih oblikovala v bizarne konfiguracije.
V dolini je več kot sto takšnih erozijskih stebrov, ki so različno visoki - od 10 do 25 metrov - in različnih oblik. Toda kako so povezani z duhovi?
Skrivnost se začne, ko na gorska pobočja pade megla. Odvisno od svetlobe in vremena začnejo ljudje videti najrazličnejše podobe. In vreme se tu spreminja večkrat na dan!
"Če se zazrete v vsak kamen in uporabite domišljijo, lahko vidite veliko zanimivega: figure v obliki ljudi, živali in njihovih obrazov. To je, kot da bi vstopili v svet negibnih velikanskih skulptur. In vse to je na veliki višini, s katere se odpira osupljiv razgled," piše uporabnik Sergej.
Tukaj je še en zapis popotnika, ki je bil na tem kraju ponoči: "Zelo strašljiv kraj, videl sem vse vrste strašil in lebdečih mož. Če boste tu ponoči, vam svetujem, da si posvetite luč samo pod noge, da ne boste videli strašljivih senc okoli sebe, in hitro pobegnite, da vas ne bodo obkolile pošasti. Če pa vam ni dovolj življenjskih šokov in nočnih mor, potem je ta kraj ocenjen s petico."
Gorske "skulpture" od turistov dobivajo celo svoja imena: tu je "profil" Sfinge, tu so Velikan, Trije pritlikavci, Orel, Gorila in celo Katarina Velika. En skupek skal se imenuje "Hudičevi prsti".
Domačini imajo seveda tudi legendo, povezano z Dolino duhov. Ime Demerdži se iz krimsko-tatarskega jezika prevaja kot "kovaška gora". V davnih časih je bila na vrhu gore kovačija, v kateri so nomadi kovali svoje orožje. Vročina je bila tako močna, da je izsušila potoke in vrtove. Neka ženska se je povzpela na goro in prosila glavnega kovača, naj nomadi zapustijo goro, ta pa jo je ubil. Potem se je gora stresla in vsi zlobneži so se spremenili v kamen. Tu so bili potresi, zadnji je bil leta 1927.
Pot do doline vodi skozi star gozd, ki je dom redkih rastlin in živali ter srednjeveške trdnjave Funa ("Dimna").
Pohod zahteva veliko kondicije in dobre čevlje, zlasti v dežju, ko skale postanejo spolzke. Od najbližjega mesta, kjer lahko parkirate avto, je do vrha doline približno 6 km hoje.
Oglejte si tudi fotografije tega nenavadnega gozda, ki je videti, kot da bi plesal!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
