10 arhitekturnih slogov, ki jih najdete v Moskvi (FOTOZGODBA)

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

1) Staroruska arhitektura

Najstarejše ohranjene stavbe v Moskvi so znamenita katedrala Vasilija Blaženega, katedrale moskovskega Kremlja in katedrala Andronikovega samostana iz 15. stoletja, v kateri so ohranjeni fragmenti fresk slavnega Andreja Rubljova. Iz Rusije pred Petrom Velikim se je ohranilo tudi več palač (med drugim bojarski dvorec Romanovih iz 16-17. stoletja in Stari Angleški dvor iz 15-17. stoletja).

2) Barok

Z nastopom Petra Velikega je v Rusijo prodrl močan zahodni vpliv, tudi v arhitekturi. Evropski baročni slog se je združil z ruskimi vzorci, tako da je nastal edinstven slog moskovskega baroka, ki je še danes viden v številnih cerkvah v Moskvi in njenem predmestju, kjer so si plemiške družine zgradile svoje cerkve.

3) Gotika

Naveličani baroka z njegovimi pretiranimi dekorativnimi elementi so arhitekti začeli eksperimentirati z gotiko. Koničasti oboki in konice, segajoče visoko v nebo, so bili ruskemu pogledu sprva tuji, vendar so sčasoma postali moderni in prodrli celo v cerkveno arhitekturo.

4) Ruski slog

Po letih evropskega vpliva je pod carjem Aleksandrom III. ob koncu 19. stoletja postalo moderno obračati se k ruskim koreninam. Eden najizrazitejših primerov ruskega sloga je bila cerkev Odrešenika na krvi (Spasa na krovi) v Sankt Peterburgu, ki spominja na moskovsko katedralo Vasilija Blaženega. Načrt te cerkve je osebno odobril car. V Moskvi so se pojavile številne zasebne hiše, ki so dobesedno kopirale ruski terem, na Rdečem trgu pa so v kompleksu starih stavb zgradili novo, stilizirano stavbo Zgodovinskega muzeja.

5) Art nouveau

Asimetrične kompozicije, rastlinski ornamenti, mozaične plošče in navezava na rusko preteklost - vse to je značilno za razvoj ruske secesije, enega najbolj nenavadnih arhitekturnih slogov na prelomu 19. in 20. stoletja. Dvorce v slogu art nouveau si gradili bogati ljudje in ljubitelji umetnosti, eden glavnih arhitektov secesije pa je bil Fjodor Šehtelj, ki je zgradil znameniti dvorec Rjabušinskega in stavbo Jaroslavskega kolodvora.

6) Avantgarda

Sovjetski režim je spodbudil umetnost avantgardne arhitekture in Moskvo so preplavile eksperimentalne stavbe z minimalno dekoracijo, vendar s premišljeno praktično konstrukcijo in pogosto velikimi okni.

Vodilna smer sovjetske avantgarde v arhitekturi je bil konstruktivistični slog, njegovi glavni arhitekti pa so bili Konstantin Melnikov, Aleksej Ščušev in brata Vesnin.

7) Sovjetski art deco (postkonstruktivizem)

Po konstruktivističnih poskusih z oblikami so se sovjetski arhitekti ponovno obrnili h klasiki, ki je bila bolj po okusu Josifa Stalina.

Postkonstruktivizem je sovjetska različica sloga art deco, v katerem so na primer zgrajeni nebotičniki v New Yorku. Za ta slog so značilni monumentalnost, stebri, okraski v obliki grbov, nizkih reliefov in kipov, hkrati pa tudi strogost oblik ter kombinacija betona in kovine.

8) Stalinistični empir

Sovjetska arhitektura se je sčasoma preoblikovala v slog, ki ga umetnostni zgodovinarji imenujejo stalinistični empir. To je bilo še posebej opazno v povojnem obdobju. To ni več samo klasični, temveč pompozni in zmagoslavni slog države zmagovalke. Za ta slog so značilni stebri, portiki, popolna simetrija, zavihki, štukature, kipi, balkoni in oblikovane karnise, peterokrake zvezde in simboli ZSSR.

Na tak način so gradili stanovanjske stavbe, pa tudi slavnostne stavbe, kot je rečni terminal. Vrhunec tega sloga so postali Stalinovi nebotičniki s konicami, ki so štrlele visoko v nebo.

9) Brutalizem

Po Stalinu je bil razglašen boj proti arhitekturnim ekscesom in skoraj dve desetletji so v državi množično gradili hruščovke - tipične stanovanjske bloke. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je imela država več denarja in priložnosti, pa so oblasti želele ponovno pokazati moč sovjetske države. Tako so nastale monolitne stavbe iz masivnih betonskih temeljev brez okrasja, ki so navduševale s svojo kolosalno velikostjo in nestandardnimi oblikami. To je bil na primer "ležeči nebotičnik" ali hiša v obliki ladje, zgrajena za delavce jedrske industrije (sama je bila zasnovana tako, da je spominjala na jedrski reaktor). Ali pa zlovešča stavba onkološkega centra. Tudi Ostankinski televizijski stolp, ki spominja na raketo in stoji na masivni betonski podlagi, spada v ta slog.

10) Lužkovski slog (postmodernizem)

Devetdeseta leta prejšnjega stoletja so bila za državo precej težka - nekateri jih imajo tudi za "zlobna", saj je po razpadu ZSSR nastopilo obdobje novega tržnega gospodarstva, "novih Rusov" in kriminala. Vendar je bilo tudi veliko svobode. Ljudje iz nekdanje Sovjetske zveze so na novo odkrivali vse, kar je bilo zahodnega, in so skušali najti občutek za slog in okus. Začelo se je z obdobjem neuspešnih poskusov.

Pod županom (in pravzaprav "gospodarjem" Moskve) Jurijem Lužkovom so se v prestolnici pojavile številne stavbe, ki so danes pogosto uvrščene na lestvice najbolj neokusnih. Gre za poskus ustvarjanja nekega novega sloga z uporabo stekla, kovinskih konstrukcij in visoke tehnologije, pri čemer se opirajo na arhitekturne trende preteklosti - secesijo, art deco in drugo eklektiko.