Pravljična silhueta, bogata izrezljana dekoracija, šotorasta streha. Če zagledate takšno hišo, ki spominja na palačo iz ruske pravljice, vedite, da gre za terem. Večina jih je bila zgrajena na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko je bil v modi "ruski slog". Najpogosteje so jih kot dače gradili veliki industrialci ali trgovci (v večini je šlo za obogatele kmete).
Leta 1878 je arhitekt Ivan Ropet na svetovni razstavi v Parizu zgradil paviljon Ruskega imperija v obliki lesene teremske palače, ki je postala pravi simbol države.
Nekoč je fotografinja Marija Savina med potovanjem po Kostromski regiji opazila enega od takšnih teremov. Ta jo je tako navdušil, da je naslednji dve leti potovala po vsej Rusiji in iskala podobne stavbe. Naredila je na stotine fotografij najbolj izrazitih stavb. Tako sta se rodila projekt in knjiga "Teremi Rusije" (Prvi zvezek, posvečen najlepšim lesenim zakladom osrednje Rusije in Povolžja, je izšel leta 2024 v založbi Eksmo).
Morda najbolj znan terem v Rusiji. Leta 1897 ga je po skici Ivana Ropeta zgradil lokalni kmet Martjan Sazonov. V 2010-ih so navdušenci obnovili propadajoči terem in ga spremenili v hotel v ruskem slogu.
Posestvo Savve Mamontova, velikega industrialca iz Moskovske regije, je bilo prava umetniška rezidenca, kot bi ji lahko rekli v današnjem času. Tukaj so ustvarjali znani umetniki, od bratov Vasnecov do Ilje Repina. Ivan Ropet, ki je terem proslavil na ves svet, pa je za posestvo zgradil takšno čudovito rusko banjo.
"Nekaj med sodobno kmečko kočo in starim knežjim teremom," je o hiši Viktorja Vasnecova navdušeno razlagal pevec Fjodor Šaljapin. Prav po zaslugi pravljičnega slikarja Vasnecova se je v veliki meri izoblikovala estetika ruskega sloga. V istem slogu je leta 1894 zgradil tudi svojo hišo. Danes se v njej nahaja umetnikov muzej.
Dedni trgovec z moko Nikolaj Bugrov je bil tako vpliven, da so mu pravili celo "nekronani kralj Nižnega". Ni znano, kdo točno je zanj zgradil hišo. Znano pa je, da je to dačo obiskal celo finančni minister carske Rusije Sergej Vitte. Prav Bugrov ga je prepričal, naj obsežno Vserusko industrijsko in umetniško razstavo leta 1896 ne organizira v Moskvi, temveč v Nižnem Novgorodu.
Ta terem je glavna znamenitost majhnega mesta Kulebaki. Upodobljen je celo na njegovem grbu. Zgrajen je bil konec 19. stoletja kot Dom za ljudsko zabavo Kulebaškega rudnika za razvedrilo delavcev in obrtnikov.
V soseski Staro-Tatarska sloboda v Kazanu stoji neverjeten terem roza barve. Hiša, zgrajena v letih 1903-1906, je bila v lasti Safe Bahtejeva, trgovca z galanterijo. Njena sedanja podoba je bila obnovljena po velikem požaru. V številnih teremih v Tatarstanu so ruskemu slogu dodani elementi tradicionalnega tatarskega okrasja.
Hiša Fjodorja Prišletova, častnega občana Gorohovca, je primer, kako so bili ruskemu slogu dodani elementi zahodne secesije. Glavna zanimivost hiše so poleg njene nenavadne oblike izrezljani okenski okvirji, na katerih so upodobljena fantastična bitja: morske deklice in levi. Mimogrede, danes je to večstanovanjska hiša.
To ni več samo terem, temveč pravi lesen dvorec. Vzorčasti izrezljani okenski okvirji so okrašeni v slogu ruskega baroka. Njegov lastnik Semjon Gordejev je obogatel s trgovino s kruhom in nepremičninami.
Po njegovi smrti leta 1905 so v hiši začeli oddajati stanovanja, v sovjetskem obdobju pa so tukaj uredili komunalna stanovanja. Danes je še vedno večstanovanjska hiša, v njej živijo predvsem umetniki, ki so se ukvarjali z njeno obnovo in restavracijo.
Leta 1905 je bil ta umetelno okrašen terem zgrajen na Spodnjem mestnem vrtu v Rjazanu, katerega ozemlje je bilo nekoč v lasti lokalnega milijonarja Gavrile Rjumina. Stavbo si je zgradila lokalna plemiška skupščina s sredstvi lokalnih plemičev kot poletni klub.
Ta pravljični terem z izrezljanimi polkni, konzolami v obliki glav Zmaja Goriniča in pečmi s poslikanimi keramičnimi ploščicami je na prelomu 19. in 20. stoletja zasnoval Sergej Maljutin, umetnik in strokovnjak za rusko dekorativno in uporabno umetnost. Opečna podlaga je položena v obliki "kurjih nožic", kot koča Jage Babe iz ruskih pravljic. Naročnik je bila mecenatka umetnosti in ljubiteljica vsega ruskega Marija Teniševa - na njenem posestvu v Smolensku je zgradil celoten kompleks stavb v ruskem slogu.
Terem iz leta 1911 je bil v lasti Aleksandra Kalikina, enega od kmečke dinastije proizvajalcev usnjarskih izdelkov. Ruski slog tukaj nastopa v kombinaciji s secesijo, ki je tedaj aktivno prihajala v modo. Najbolj značilne lastnosti sta rastlinska ornamentika in streha z grbom (podobno si lahko ogledate na primer na Jaroslavski železniški postaji v Moskvi).
Hiša Osetrova
Marija SavinaV mirnem slikovitem predmestju Penze Ahuni so se od konca 19. stoletja naseljevali premožni trgovci, trgovci z lesom, uradniki in industrialci. Zgradili so številne tereme v ruskem slogu. Do danes so se najbolje ohranile tri hiše trgovcev Osetrova, Žuravljova in Ašanina.
Na levi je hiša Žuravljova, na desni pa Ašanina
Marija SavinaImajo podobno arhitekturo in dekoracijo: kamnite temelje, mezanine, odprte terase, podoben vzorec okrašenih okenskih okvirjev. Danes se nahajajo na območju sanatorija.
Terem trgovcev s kruhom Lužinih v kraju Kimri je že pred revolucijo veljal za tako nenavaden in izviren, da so ga vključili na razglednice Tverske gubernije. Trgovec, ki je trgoval s Sankt Peterburgom, je idejo našel v reviji - na eni od fotografij so ga navdušila ogromna okrogla okna na posestvu Peščanka v Gatčini (hiše danes več ni). Zdaj se v teremu v Kimrih nahaja trgovina s čevlji.
Banja na posestvu Peščanka barona von Kruzeja
Fotografija iz revije Arhitekturni muzej, 1910Preberite še: Terem: Ruska pravljična hiša, ki je bila kot zapor za ženske
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
