V začetku leta 1947 je Svet ministrov sprejel resolucijo za izgradnjo sedmih nebotičnikov. 7. septembra 1947, pred proslavo 800. obletnice Moskve, točno ob 13.00, so na posebni slovesnosti položili prvi temeljni kamen.
Prvi moskovski nebotičnik je bil dokončan leta 1949, še pet so jih zgradili na vsakih tri do pet let, pozneje sedmega. Pozneje so vsem skupaj pravili Sedem sester in še danes so slavni spomeniki »stalinistično-gotskega« sloga arhitekturnih simbolov Moskve.
Med njimi je Moskovska državna univerza (240 m) na Vrabčjih gričih (Vorobye gory), ki je bila dolgo najvišja zgradba v Evropi, dokler leta 1990 ni bil dokončan razstaviščni center v Frankfurtu. Preostali nebotičniki so še Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za promet, dve stanovanjski zgradbi, Hotel Ukrajina in najmlajša »sestra«, Hotel Leningrad (135 m).
Gradnja nebotičnikov se je dokončno končala pod Hruščovom. V načrtu je bil tudi najbolj izjemen, osmi nebotičnik, ki bi moral stati poleg Rdečega trga, na mestu Katedrale Kristusa Odrešenika, ki jo je Stalin dal podreti leta 1931. Šlo bi za 420 metrov visoko Palačo sovjetov, okrašeno s 100 metrov visokim kipom Lenina. Gradnjo so suspendirali med vojno. Na mestu palače so pozneje raje zgradili ogromen ogrevan plavalni bazen, v 90. letih pa so na mesto bazena vrnili katedralo.
Preberite tudi: Zvezde na vrhu Stalinovih sester