Wever se je obrnil na vodilna nemška proizvajalca bombnikov, podjetji Dornier in Junkers. Od njiju je zahteval, da za Luftwaffe razvijeta letalo, ki bo sposobno ponesti bombe do planinske pregrade, ki ločuje Evropo in Azijo. Tako bi Nemčija nevtralizirala proizvodnjo ruskega sovjetskega orožja in svojih vojakov ne bi pošiljala predaleč za Moskvo v notranjost, kjer bi lahko postali plen obrambnih manevrov in protinapada Rdeče armade.
Dva »Uralbomberja«
Omenjeni tovarni sta predstavili svoja projekta bombnikov:
Dornier Do 19
Prototip letala Dornier Do 19 B1 je poletel 28. oktobra 1936. Imel je štiri motorje in je lahko nosil devet članov posadke, opremljen pa je bil z obrambnim orožjem. To je bil prvi nemški bombnik z mitraljezi v dorzalni in centralni kupoli ter na nosu in repu.
Junkers Ju 89
11. aprila 1937 je poletel prvi Ju 89 D-AFIT (V1, c/n 4911), vendar je samo dva tedna zatem projekt na razvoju nemškega bombnika dolgega dosega obstal. Junkers je v dveh mesecih sestavil naprednejši prototip D-ALAT, ki je lahko nosil 5.000 kg eksploziva na nadmorski višini 9.312 m, njegov doseg pa je bil 2.980 km. To je bilo dovolj za napad na Ural, v kolikor bi vzletel iz okupirane Moskve.
Nekateri viri menijo, da je bil Junkers 89 bolje opremljen od Dornierjevega Do 19.
Kaj se je zgodilo potem?
Na veliko srečo Rusije je 3. junija 1936 v letalski nesreči umrl glavni pobudnik nemškega strateškega letalstva, general Wever. Zamenjal ga je Albert Kesselring, ki je po blagoslovu maršala Göringa 23. aprila 1937 postal feldmaršal nemških zračnih sil. Kesselring je ukinil vse programe strateških bombnikov, saj sta z Göringom dajala prednost manjšim, lažjim in hitrejšim letalom.
Ta odločitev je bojne enote Wehrmachta prisilila v štiriletni boj za vsak kvadratni meter sovjetskega ozemlja, v katerem so zaman poskušali na kolena vreči ogromno Stalinovo državo.
Kaj se je zgodilo z letali?
Dornier 19 je postal del enote KGrzbV 105, ki je sodelovala v invaziji na Norveško leta 1940. Junkers 89 je navdušil inženirje, da so napravili potniškega Ju 90, ki ga je uporabljala nemška Lufthansa. Ju 90 so uporabljali tudi kot patruljno in izvidniško letalo. Leta 1942 so projektu Uralbomber vdahnili novo življenje, vendar pod novim nazivom – Amerikabomber. Tudi cilj se je spremenil – New York.