(Stara) Ladoga
Ta kraj je danes vas, vendar je bilo naselje v Leningrajski regiji nekoč ruska prestolnica. Ta veličastni status pa Ladogi ni dolgo pripadal, le dve leti, od 862 do 864.
Po zapisih zgodovinskih kronik naj bi leta 862 legendarni Varjag Rjurik prispel v Ladogo. Veliko ljudi je prepričanih, da je bila tistega leta oblikovana ruska država, saj je Rjurik prvi zabeleženi staroruski vladar. Po legendi so ga v to deželo povabila vzhodnoslovanska plemena, ker "med njimi ni bilo reda".
Ladoga je bila pomembna postojanka na znani vzhodnoevropski trgovski poti, ki se je raztezala od Baltika do Konstantinopla. Peter Veliki je kasneje ustanovil novo naselbino z enakim imenom in omenjena Ladoga je postala Stara Ladoga.
Gorodišče, predhodnik Novgoroda
Rjurik je kasneje svojo rezidenco iz Ladoge prestavil v novo prestolnico, imenovano Gorodišče. Novgorod je bil kot mesto ustanovljen šele sredi 10. stoletja, ko so se ločene naselbine na tem mestu povezale z obzidjem. Novgorod oz. novo mesto je tako nastalo v odnosu do starega mesta, Gorodišča. Tu sta se križali kar dve pomembni trgovski poti: pot po Volgi in že omenjena pot od Baltika do Konstantinopla.
Gorodišče je bilo srce ruske države v nastajanju do leta 882, ko je knez Oleg za novo prestolnico razglasil Kijev. Kljub temu pa je Gorodišče ostalo rezidenca novgorodskih knezov vse do 15. stoletja.
Kijev
Knez Oleg je rusko prestolnico leta 882 prestavil v Kijev, da bi razširil ozemlje svoje države. Tudi Kijev se je nahajal ob trgovski poti od Baltika do Črnega morja. Ko je Oleg potoval navzdol ob reki Dnepr, je svojo vladavino razširil še nad plemena, ki so živela ob rečnem nabrežju.
Oleg je Kijev razglasil za svojo prestolnico in tako združil dva najmočnejša centra v stari državi. Nekateri ga zato smatrajo za pravega ustanovitelja Stare Rusije. Mesto je postalo politični in gospodarski center države, znane pod imenom Kijevska Rusija. Z vladavino kneza Vladimirja, ki je v 10. stoletju prevzel krščanstvo, je Kijev postal tudi pomembno versko središče.
Vladimir
Kijev je začel v 12. stoletju izgubljati na pomembnosti. Knez Jurij Dolgoruki iz Suzdala se je za naslov velikega kijevskega kneza boril celo svoje življenje, vendar je tam vladal le nekaj let. V tem obdobju je njegov sin Andrej Bogoljubski uspel zasesti mesto, ga barbarsko opleniti in zapustiti.
Odločil se je, da svoje rezidence ne bo postavil tam, ampak bo raje ostal na severu v mestu Vladimir - v novem središču ruske države. Položaj Kijeva je še bolj oslabel, ko so v 13. stoletju na območje vpadli Mongoli. Zavzeli so ruske kneževine in Vladimirju podelili primat med ruskimi mesti.
Moskva
Vzpon Moskve od majhnega mesteca, ki ga je ustanovil Jurij Dolgoruki, do glavnega ruskega mesta je trajal 200 let. Od poznega 13. stoletja dalje so moskovski knezi širili ozemlje svoje kneževine. Od Mongolov so prevzeli naslov velikega vladimirskega kneza in še naprej krepili svojo oblast v državi.
Leta 1380, v času vladavine Dmitrija Donskega, je naslov velikega kneza postal deden za moskovske kneze. Moskva je s tem postala nesporno središče ruskega ozemlja. Sredi 16. stoletja se je Ivan Grozni razglasil za carja, s čimer je Moskva postala tudi prestolnica ruskega carstva.
Sankt Peterburg in ponovno Moskva
Peter Veliki se je leta 1712 odločil preseliti prestolnico iz Moskve v Sankt Peterburg, le nekaj let, preden je bil vzpostavljen Ruski imperij.
Peterburg je ostal prestolnica do padca imperija z revolucijo leta 1917. Boljševiki so prestolnico premaknili nazaj v Moskvo leta 1918 zaradi strahu pred invazijo tujih sil. Naslednje leto bo mesto praznovalo 100. obletnico, odkar je bilo mesto dokončno razglašeno za središče Rusije (12. 3. 2018).