Predstavljajte si, da sodelujete pri tajni misiji, v kateri je treba v zrak pognati sovražnikovo vojaško pomorsko bazo. S padalom skočite iz letala 30 km od obale sredi strašne burje, pri čemer imate v glavi samo svojo nalogo, ki vam je zaupana.
Med plavanjem se izogibate podvodnim minam, signalnim kablom in drugim preprekam. Vseskozi ste v nevarnosti. Pod vami je črno morsko brezno, nad vami pa reflektorji in dobro oboroženi stražarji, ki nadzorujejo obalo. Vaša prtljaga je težka, možnosti za napako in smrt pa velike.
Podvodni bojevniki brez pomanjkljivosti in strahu.
To bi bila vaša običajna misija, če bi bili pripadnik posebne potapljaške enote Delfin sovjetske vojske. V tem primeru bi bili dobro pripravljeni in po opravljenem usposabljanju razstrelitev sovražne baze ne bi bila nekaj neizvedljivega. Vaše usposabljanje pa bi bilo nekaj zares posebnega, celo za vojaške standarde.
Še kot kadet bi 7 tednov spali po 3 do 4 ure dnevno, vaš vsakodnevni trening pa bi trajal 15 ur. Poleg tega bi opravljali težka fizična dela.
»Delfini« so bili pripravljeni, da zdržijo v nečloveških okoliščinah. Seveda to ni bilo za vsakogar: samo eden od 20 kandidatov je prestal začetno fazo usposabljanja.
Naporni treningi
In to je bil šele začetek ... V naslednji fazi, ki je trajala 11 tednov, bi se naučili uporabljati vsa možna orožja vključno z lastnimi golimi rokami. Naučili bi se upravljati različna vozila, skakati s padalom, postavljati mine in planinariti. V tej fazi bi vi in vaši tovariši formirali skupine po 2, 3 ali 4. V okviru svoje skupine bi se naučili izmenjevati kratke ukaze, ki omogočajo, da skupina deluje kot ena celota, kot en utečen mehanizem. Ta nivo sodelovanja bi bil absolutna nuja v sleherni misiji.
Podubnij / RIA Novosti
Zadnja faza bi trajala 8 tednov. V tem času bi morali čez usposabljanje v različnih vojaško-pomorskih bazah, naučili bi se delovati na konkretnem ozemlju. Vsak potapljač bi dobil svoja območja, za katera bo specializiran, na primer Latinska Amerika, Severna Amerika, Jugovzhodna Azija, Bližnji vzhod in tako naprej. Interese svoje domovine je treba braniti povsod!
Boj proti nacistom in Japoncem
Vojaški potapljači so se v Sovjetski zvezi (tako kot v ostalih delih sveta) prvič pojavili v težkih letih druge svetovne vojne. Nove enote so se formirale avgusta leta 1941. Njihov cilj je bil, da zbirajo podatke, razstreljujejo oporišča in mostove ter potapljajo sovražnikove ladje.
Te enote so bile nezamenljive, še posebej v Leningradu (danes Sankt Peterburg), kjer so pomagale vzpostaviti »živo pot« preko Ladoškega jezera – edina smer, po kateri se je mesto lahko oskrbovalo v času obleganja. Tudi med pogostim in težkim bombardiranjem so komandosi pot neumorno popravljali.
Čim so sovjeti premagali Nemčijo, so se posebne enote, vključno s potapljači, preusmerile na vzhod, kjer so doprinesle k zmagi nad Japonsko. Po koncu vojne so se oblasti odločile, da posebne potapljaške enote razpustijo.
Posebna tehnika
Različni voditelji, med njimi tudi znani maršal Georgij Žukov, so poskušali reorganizirati posebne mornariške enote, kar je bilo ob koncu 60. let tudi izvedeno. Tako je bila leta 1970 v sestavo glavne obveščevalne uprave uvedena posebna enota po imenu Delfin. Sovjeti so v tistih časih namreč morali dohiteti Zahod na področju tehnike in oborožitve svojih potapljačev.
To so tudi uspešno izvedli s tem, ko so svoje podvodne bojevnike opremili z nevsakdanjim orožjem. Sovjetski komandosi so dobili podvodne puške APS in podvodne pištole SPP. »Delfini« so imeli na razpolago tudi posebne podmornice Pirana, ki so jih lahko prepeljale 1.600 km v 10 dneh.
Po vsem svetu
V luči napetosti, ki so rasle med hladno vojno, so bili komandosi v stalni pripravljenosti. V primeru globalne vojne je bila njihova naloga uničiti vse zahodne komunikacije na območju Atlantika in Pacifika ter tako sovražnike ZSSR odrezati ene od drugih. Kot vemo, do tega ni prišlo.
Potapljači kljub temu niso sedeli križem rok. Sodelovali so v praktično vsakem konfliktu hladne vojne, ki pa jih ni bilo malo. Angažirali so se v Nikaragvi, Angoli, Mozambiku, Vietnamu in Etiopiji, če omenimo samo nekatere. Razumljivo je, da so bile njihove aktivnosti tajne. Uradno so bili namreč »vojaški svetovalci«.
Skupina Delfin je bila vnovič razpuščena tekom 90. let po razpadu ZSSR. To mimogrede ne pomeni, da so veščine ruskih komandosov izgubljene - njihove ekipe in tehnika so danes del posebnih enot ruske vojske.