Nižnji Tagil je odročno mesto na Uralu s 355.000 prebivalci. Nahaja se 1.374 km vzhodno od Moskve in bi ga težko na bilo kakšen način povezali z New Yorkom. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1919 in je igralo pomembno vlogo v industrijskem razvoju Rusije. Ustanovili so ga delavci tovarne, ki so obdelovali železo in baker.
Če vzamemo v obzir trgovino in kulturo je to mesto daleč od ruskih metropol. Nižnji Tagil ni niti regionalni center - nahaja se v Sverdlovski regiji. Lokalni prebivalci medtem verjamejo, da imajo nekaj skupnega z New Yorkom. Skupna točka naj bi bila Kip svobode, eden od glavnih simbolov velemesta, ki je bil odkrit leta 1886.
Baker neznanega porekla
Spletni vodič skozi Nižnji Tagil pravi, da je »ponos francoskih kiparjev in ameriških umov zgrajen s pomočjo ruske tehnologije in delavcev tovarne v Nižnjem Tagilu«. Mišljen je seveda baker, ki je bil uporabljen za 90.718 kg težke plošče iz katerih je narejen zunanji sloj kipa.
Niti danes se ne ve, od kod točno je Frédéric Auguste Bartholdi, francoski kipar, ki je oblikoval kip, nabavil baker. Obstaja tako ruska, kot tudi norveška, angleška in španska razlaga. Ruska na prvi pogled deluje legitimno zato, ker je bil baker iz Nižnjega Tagila zelo cenjen v Evropi 19. stoletja.
Posebno priljubljena v Evropi, sploh pa v Franciji, je bila ruska znamka Starij Sobolj, ki je osvojila tudi prvo mesto na Svetovnem sejmu v Parizu leta 1867. Bartholdi in njegovi partnerji, ki so vlagali sredstva v izgradnjo spomenika, so morali od ruskih industrialcev naročiti ogromno količino bakra.
Vloga ruskih prostozidarjev
Če legenda drži, zakaj potem doprinos Rusije ni omenjen v nobenem dokumentu v zvezi z izgradnjo kipa, o kateri vemo praktično vse? Pristaši ruske razlage menijo, da je to povezano s prostozidarsko ložo.
Ameriški in francoski prostozidarji v 19. stoletju so slavili obletnico ameriške neodvisnosti, saj so razglašali ideale, ki so bili podobni tistim iz časa ameriške revolucije: svoboda, enakost in bratstvo. Pri tem so smeli sodelovati tudi njihovi ruski kolegi, vendar v tajnosti.
Ruska vlada je prostozidarske organizacije preganjala še leta 1822. Aleksander I. je prepovedal zborovanja vseh tajnih združb na ozemlju Rusije. Prostozidarji so se seveda še naprej tajno sestajali in pri tem pazili, da ne bi privabili pozornosti. Če so zares sodelovali pri izgradnji kipa, potem so to morali držati v tajnosti.
»Luknje« v hipotezi
Za doprinos ruskih industrialcev ali prostozidarjev pri izgradnji kipa ni nobenih trdnih dokazov. Najbolj verjetna se tako zdi razlaga po kateri naj bi Francozi baker uvozili iz Norveške. Rudarsko podjetje na Norveškem, katerega lastnik je bil Francoz, je namreč sodelovalo v izkopavanju lokalne bakrove rude v 70-ih letih 19. stoletja.
Spektrografske analize, ki so jih izvedli ameriški znanstveniki, so dodatno pokazale, da so vzorci, vzeti iz Kipa svobode zelo podobni tistim, vzetim iz norveških rudnikov. Podobni, vendar ne enaki. Dvomi obstajajo tako še dan danes, vendar je ruska hipoteza o prostozidarjih malo verjetna.
Po drugi strani pa ima razlaga o ruskem poreklu bakra, kljub zgodovinski netočnosti še zmeraj pomen. Leta 2015 sta bili v New Yorku in Nižnjem Tagilu dve razstavi pod istim imenom. Deloma sta bili posvečeni tudi legendi o pomoči Rusov pri izgradnji enega največjih ameriških spomenikov.
Kljub sumljivi verodostojnosti je legenda zbližala dve kulturi. Zaradi nje danes vsaj del prebivalcev New Yorka ve za Nižnji Tagil in kje se nahaja.