Poslednji dan Stalina: Ali so sovjetskega voditelja v resnici umorili?

1. Stalinova jeza je privedla do kapi

Naslovna stran 'l'Humanite', Pariz, 7. marec 1953. Poročanje o smrti Josipa Stalina (1879-1953).

Global Look Press

Ni presenetljivo, da le malo ljudi verjame v uradno različico Stalinove smrti, ki se je uradno zgodila 5. marca 1953. Teorija, da za njegovo smrt sploh ni bila kriva kap po resni bolezni, izvira celo iz Kremlja samega.

Zgodovinar Genadij Kostirčenko trdi, da je Nikita Hruščov leta 1956 povedal francoskemu novinarju, da je Stalin umrl po »odločnem demaršu« visokih sovjetskih oficirjev, ki so se uprli in so celo grozili sovjetskemu voditelju.

Stalinovi tovariši niso bili zadovoljni z načrti o deportaciji sovjetskih Judov v Sibirijo, je dejal Hruščov. To se je zgodilo v času tako imenovane »zarote zdravnikov«, katere žrtve so bili v večini prav Judi.

Hruščov ni bil edini, ki je izrekel takšne trditve. Kot izpostavlja Kostirčenko, je trditve ponovil sovjetski pisatelj Ilija Ehrenburg v pogovoru s francoskim pisateljem Jean-Paulom Sartrejem. Ehrenburg izpostavlja slikovite podrobnosti in celo trdi, da je Stalin odkrito grozil svojim podrejenim, ko so se uprli tem načrtom.

V resnici podrejeni niso bili tarča zastraševanja. Celo nasprotno, Stalinu so grozili, da bodo v Kremelj poklicali vojsko, če ne bo preklical svoje odločitve o izgonu Judov. Eden od zarotnikov, Jud, je svojo odločnost pokazal s tem, da je raztrgal svojo partijsko knjižico in jo vrgel Stalinu v obraz. Teorija pravi, da Stalin ni prenesel takšnega ponižanja, zato je doživel kap in umrl.

Tem trditvam bi lahko oporekali, češ da je v tej zgodbi prav toliko resnice, kot v Iannuccijevem komičnem filmu Smrt Stalina. Zgodovinarji se strinjajo, da ni nikakršnih dokazov o načrtih za deportacijo Judov, niti v Stalinovih osebnih niti v partijskih arhivih. Prav tako ni jasno, ali je Hruščov še kdaj omenil to zgodbo. V spominih, ki so na Zahodu izšli v sedemdesetih letih, ni nobene reference na načrte o izgonu Judov. Morda je bila ta zgodba le poskus, da bi si kot Stalinov naslednik očistil podobo.

2. Človek s sekiro

Josip Stalin in Nikita Hruščov leta 1936.

Global Look Press

Drugi trdijo, da vloga Hruščova ni bila omejena le na zgodbo z uporniškimi oficirji, ampak da je bil sam celo glavni načrtovalec Stalinovega umora. Nekoč je Hruščev dajal izjave, ki bi lahko nakazovale, da je bila Stalinova smrt posledica naklepnega umora.

Na neki javni proslavi julija leta 1964 je Hruščov ob pozdravljanju madžarske delegacije nenadoma začel govoriti o Stalinu in o njem rekel naslednje: »V človeški zgodovini je bilo veliko brutalnih diktatorjev, a so vsi umrli zaradi sekire, prav tako, kot so s sekiro izkazovali svojo moč.« Ko so kasneje transkribirali njegov govor za enega od časopisov, so te besede izpustili.

Nekateri, denimo zgodovinar Aleksander N. Dugin, verjamejo, da je bil mož s sekiro sam Hruščov. On trdi, da je Stalin tik pred svojo smrtjo želel odstaviti s položaja ministra za državno varnost in njegovega pomočnika Hruščova. Slednji se je odločil, da bo ukrepal prvi in začel voditi zaroto proti Stalinu. Načrtovalci niso umorili samo Stalina, ampak tudi Lavrentija Berijo, predsednika sovjetske tajne policije.

3. Berija ga je zastrupil

Pogrebna slovesnost Josipa Stalina na Ohotnem Rjadu v Moskvi.

Global Look Press

Lavrentij Berija je še en pomemben člen, ki je povezan s Stalinovo smrtjo. Kot druga najvplivnejša oseba v državi se je Berija zelo bal morebitnih čistk in možnosti, da tudi on postane glavna Stalinova tarča, zato je udaril prvi.

V knjigi zgodovinarja Nikolaja Dobrjuka z naslovom Kako je bil ubit Stalin lahko beremo, da je Berija zastrupil Stalina. Uporabil naj bi redek strup, verjetno kačji ali pajkov. Da bi potrdil te ugotovitve, Dobrjuka citira besede ministra za zunanje zadeve Vjačeslava Molotova, ki je po Stalinovi smrti dejal, da je Berija sam priznal krivdo z besedami: »Jaz sem vas vse rešil pred Stalinom.«

Mrtvaška maska Josipa Stalina: "Mož in parlament v 19. st – 21. st." Razstava v Muzeju ruske politične zgodovine v Sankt Peterburgu.

Aleksander Demjančuk /RIA Novosti

Stalinova smrt bo verjetno še naprej vir špekulacij. Ena stvar pa gotovo drži: častniki po informaciji o Stalinovi kapi niso hiteli s klicanjem zdravnikov. Nenavaden je tudi podatek uradne razlage, da naj bi Stalina kap zadela v Kremlju, čeprav se je njegova smrt zgodila na dači. Ker so nejasnosti tudi v končnih zdravniških poročilih, skrivnost ostaja.

Nadaljujemo zgodbo z naslednjim prispevkom: Kako se je Stalinov pogreb sprevrgel v tragedijo za mnoge žalujoče

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.