Padec Zimskega dvorca: Kako so boljševiki pred 100 leti prevzeli oblast v prestolnici

Besna množica ljudi, ki kriči in strelja, bliskovito zavzame ogromno zgradbo. Ranjen moški, ki kleči na cesti, poziva ljudi, naj nadaljujejo sveti boj proti tiraniji, nato pa zajame še zadnji dih. Ljudje tečejo kot neskončna reka, plezajo na velika vrata in končno vstopijo v zgradbo. Revolucija je zmagala, zmagoslavni vzkliki pa napolnijo zrak kot grom.

Tako si je Sergej Ejzenštejn, znani sovjetski filmski režiser, zamislil upodobitev vrhunca oktobrske revolucije v svojem filmuOktober: Deset dni, ki so pretresli svet (1928). Scena je brez dvoma ikonična in polna strasti, njena edina šibka točka pa je ta, da ni niti malo podobna resničnemu dogajanju.

Vlada v težavah

Ruska revolucija, oktober 1917.

Global Look Press

Resničnost je bila precej manj herojska. 6. novembra 1917 (25. oktobra po julijanskem koledarju) je bila začasna vlada, ki je prevzela oblast po odstopu carja Nikolaja II., v zelo šibkem položaju. Ni zmogla zagotoviti potrebnih sprememb, soočala se je z vedno večjimi protesti, izgubila pa je tudi nadzor nad prestolnico.

Petrograjska garnizija je bila več kot nezadovoljna z Aleksandrom Kerenskim, voditeljem začasne vlade. Še nekaj tednov pred tem je poskušal na fronto poslati vojaške polke, nastanjene v prestolnici, saj je prva svetovna vojna še trajala.

Vojaki se niso bili pripravljeni boriti in njihova podpora radikalnim boljševikom je rasla. Med 4. in 5. novembrom so boljševiki, ki sta jih vodila Vladimir Lenin in Lev Trocki, postopoma prevzeli oblast v mestu.

Sprememba režima

Podporniki začasne vlade v Zimskem dvorcu, november 1917.

Global Look Press

Izgledalo je bolj kot menjava straže: Оboroženi revolucionarji so se približali poveljstvu in vojakom s frazo: "Začasna vlada je ukinjena. Oblast sedaj pripada delavcem in kmetom, ki jih predstavljajo sovjeti." Sovjeti so bila izvoljena telesa, v katerih so imeli boljševiki vodilno vlogo.

Vojaki, ki niso preveč vneto podpirali vlade, so zlahka zamenjali strani. Na predvečer revolucije je Kerenski praktično ostal brez čet. Zapustil je Petrograd in 6. novembra zjutraj poskušal na svojo stran pridobiti nekaj zvestih polkov s fronte. Ni mu uspelo.

Zatišje pred nevihto

Medtem pa je preostala vlada poskušala zaščititi, česar še ni izgubila, ta seznam pa je bil precej kratek: Na njem je bil le Zimski dvorec. Mobilizirali so vse, kogar so lahko: Študente in ženske bataljone. "Še vedno ni jasno, koliko vojakov je bilo tam in okoli palače, nekje med 500 in 700 ljudi. Občasno so odhajali in se vračali nazaj," je dejala ruska zgodovinarka Julija Kantor v intervjuju za Lenta.ru.

Škoda na Zimskem dvorcu zaradi obstreljevanja.

Mary Evans Picture Library/Global Look Press

Ponoči je bila palača že obkrožena s podporniki boljševikov, z njihovimi vojaškimi četami. Ob 21:40 je križarka Aurora, zasidrana na Nevi, sprožila prazen strel in s tem dala znak za začetek napada.

Bližnje srečanje

S padcem monarhije Zimski dvorec ni več predstavljal carske rezidence, ampak je postal sedež vlade in bolnišnica. Veliko vojakov, ranjenih na frontah prve svetovne vojne, je bilo nastanjenih tam, saj je imel dvorec več kot dovolj prostora. Ko je boljševistična artilerija začela napadati dvorec iz Petropavlovske trdnjave na drugi strani Neve, je nekaj vojakov pri tem izgubilo življenje.

Gotska dvorana v Zimskem dvorcu po tem, ko so jo zavzele enote Vojaškega revolucionarnega komiteja, 26. oktober 1917.

Global Look Press

Sicer pa je napad potekal tiho. Med napadom se je v dvorec izmuznila skupina 10-12 ljudi pod vodstvom boljševističnega vojaškega poveljnika Vladimirja Antonova-Ovsejenka. Po urah tavanja po notranjosti ogromne zgradbe je skupina naletela na kabinet, kjer so sestankovali ministri. Antonov jih je takoj aretiral in obenem obljubil varnost vsem branilcem palače, če odložijo orožje.

Veliki finale

Vladimir Antonov-Ovsejenko (1883-1939). Reprodukcija fotografije iz leta 1923.

Pavel Žukov/RIA Novosti

Nevihta je minila skoraj brez krvi. "Sovjetski voditelji so lahko trdili, da je bila oktobrska revolucija najmanj krvava med vsemi evropskimi vstajami," zatrjuje zgodovinar Boris Sapunov. Zgodovina začasne vlade v Petrogradu se je končala tiho in brez resnega boja.

Med žrtvami te nevihte se je znašla tudi čudovita vinska klet. Da bi preprečil pijančevanje med vojaki, je Antonov-Ovsejenko naročil njeno uničenje s streljanjem. Rdeče vino je teklo po ulicah in izginjalo v odtokih ter sprožilo zgodbe, da je bilo med boji prelite veliko krvi. Zares pa je do tega prišlo nekoliko kasneje, ko je izbruhnila državljanska vojna.

Več prispevkov na temo oktobrske revolucije najdete tukaj.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.