Marja Morevna
Viktor Vasnecov
Marja Morevna je v slovanskih sagah znana tudi kot »stepska bojevnica« in »čudovita kraljica«. Po eni razlagi naj bi bila hčerka Morskega kralja.
Slovanska različica »Čudežne ženske« se je na bojnem polju enakovredno borila z moškimi. Še več – Marja je bila popoln vodja. S svojo vojsko se je zoperstavila sovragu, ki je napadel njeno domovino, in ga premagala, brez da bi izgubila enega samega vojaka.
Marja ni obvladala zgolj bojnih veščin, ampak je imela tudi nadnaravne, magične sposobnosti. Po zaslugi le-teh ji je uspelo ujeti enega glavnih antagonistov slovanske folklore – gospodarja teme Koščeja Nesmrtnega, ki je bil velik čarovnik. Marja ga je zaprla v ječo, kjer je bil 10 let vklenjen v 12 verig.
Vasilisa Mikulišna
Sergej Solomko
Bila je najstarejša hči bogatirja Mikule Seljaninoviča, enega najpomembnejših likov v slovanski folklori. Kot delaven in priden orač Mikula simbolizira moč in krepkost kmetstva.
Vasilisa je bila spretna mečevalka in lokostrelka, imela pa je tudi oster um. Te sposobnosti so ji prišle prav, ko je prišla v konflikt s kijevskim princem Vladimirjem.
Vladimir je namreč njenega moža po nekem prepiru vrgel v ječo. Da bi ga osvobodila, se je Vasilisa preoblekla v odposlanca Zlate horde in odšla v Kijev. Princ je takoj posumil, da je mongolski odposlanec v resnici ženska v moški preobleki in odredil vrsto preizkušenj.
Vasilisa je v boju mož na moža enega za drugim premagala prinčeve najboljše bojevnike in se v streljanju odrezala bolje od njegovih najbolj izkušenih lokostrelcev, v partiji šaha pa je na koncu porazila celo samega Vladimirja. Obupani kijevski vladar je nato pristal na izpolnitev katerekoli želje »odposlanca«. Vasilisa ga je prosila, da osvobodi njenega moža Stavra in kmalu zatem sta oba svobodna zapustila Kijev.
Nastasja Mikulišna
Andrej Rjabuškin
Nastasja, mlajša hči Mikule Seljaninoviča, je postala žena znanega bogatirja in ubijalca zmajev Dobrinje Nikitiča.
Njuno prvo srečanje je bilo dokaj nenavadno. Po uboju troglavega zmaja Goriniča je Dobrinja srečal bogatirja, ki je bil v resnici Nastasja. Dobrinja ni prepoznal, da gre pravzaprav za žensko, in jo je napadel. Ona pa je njegove močne udarce sprejemala z lahkoto, ga premagala in spravila v vrečo.
Nato je Nastasja premišljevala, kaj naj stori z njim. Odločila se je, da si ga bo podrobneje ogledala; če je mlad, bo postal njen zapornik, če je star, mu bo odsekala glavo, če je prijazen, pa se so z njim poročila. Na njegovo srečo je bil slednje.
Nastasja Koroljevična
Sergej Solomko
Hči litovskega kralja se je borila enakovredno z moškimi peš in na konju. Njena končna usoda je bila kljub temu tragična.
Nekoč se je bogatir Dunaj Ivanovič spopadel z neznanim bojevnikom. Preden mu je zadal poslednji udarec, je ugotovil, da je premagan sovražnik v resnici čudovito dekle.
Dunaj se je odločil poročiti z njo in jo je odpeljal v Kijev. Na poročnem slavju je hvalil tako lasten pogum kot lokostrelske veščine svoje neveste. Med lokostrelskim tekmovanjem je nato Nastasja trikrat ustrelila puščico skozi srebrni prstan nad Dunajevo glavo. Osramočeni Dunaj je ukazal, naj nato na njegovo mesto stopi Nastasja. Ko je bil na vrsti on, je namesto skozi prstan zaradi neprevidnosti zadel svojo nevesto in jo tragično ranil. Ko je nato še ugotovil, da je bila njegova žena mrtva, je od žalosti storil samomor. Legenda pravi, da je iz razlite Dunajeve krvi nastala reka Donava.