Šigirski idol
Donat Sorokin / TASS
Ta lesena figura (neke vrste »totem«) je bila narejena pred 11.000 leti v obdobju mezolitika. Šigirski idol (kot je poimenovana) je najstarejša lesena figura na svetu. Narejena je bila 6.000 let pred Stonehengeom in piramidami v Gizi, arheologi pa so jo našli leta 1890 med izkopavanji na vzhodnem pobočju Urala, približno 100 km od Jekaterinburga.
Najdena je bila na globini 4 metrov v Šigirskem šotišču, narejena pa iz lesa sibirskega macesna. Leta 1914 so znanstveniki poskusili rekonstruirati figuro in jo vrniti v njeno naravno velikost (5,3 m).
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Na žalost je bil spodnji del figure med državljansko vojno (1918-21) izgubljen. Danes je figura velika 2,8 m z dobro vidnimi izrezljanimi obrazi, na ogled pa je v Sverdlovskem muzeju regijskega izročila v Jekaterinburgu.
Princesa Ukoka
Aleksander Krjažev / Sputnik
T.i. Princesa Ukoka je bila najdena leta 1993 na planoti Ukok na Altaju. Gre za mumijo 25 let stare ženske, ki naj bi pripadala starodavni nomadski Paziriški kulturi, ki je na tem ozemlju obstajala med 5. in 3. stoletjem pr. n. š.
Grobnica je bila pokrita z ledom in popolnoma ohranjena. Glava je pokrita z lasuljo, na telesu pa so vidne tetovaže. Najverjetneje je oseba pripadala plemiški kasti, na kar kaže tudi šest vprežnih konjev, ki so bili pokopani skupaj z njo.
Mumijo so poslali v Anohinov narodni muzej v Gorno-Altajsk, vendar lokalni prebivalci Altaja verjamejo, da je regija sedaj zaradi tega podvržena potresom in poplavam, saj princesa ne počiva več v svojem grobu, kot bi morala. Še zmeraj zahtevajo vrnitev mumije na njeno izvorno mesto.
Skitsko zlato
V. Terebenin / Sputnik
Skiti so bili nomadsko ljudstvo, ki je med 9. in 1. stoletjem pr. n. š. naseljevalo zahodne in osrednje Evrazijske stepe. Za sabo so pustili mnoga grobišča – kurgane, ki jih najdemo razpršene na ozemlju današnje Rusije in Ukrajine.
Ta grobišča so bila polna zlatih predmetov, ki so igrali pomembno vlogo v skitski kulturi saj je zlato simboliziralo večno življenje. Te umetnine so danes ponos številnih ruskih muzejev, med drugim tudi državnega muzeja Ermitaž v Sankt Peterburgu.
Skitsko zlato je nedavno povzročilo tudi spor med Rusijo in Nizozemsko. Med procesom priključitve Krima so bili mnogi zlati predmeti krimskih muzejev na razstavi na Nizozemskem. Ko je Rusija leta 2014 priključila polotok, so Nizozemci zavrnili vrnitev predmetov na Krim in jih zdaj nameravajo vrniti Ukrajini.
Dežela vasi
Rafikova M. / Wikipedia
V 60. in 80. letih so sovjetski arheologi na južnem Uralu našli več naselij iz obdobja 2.000 let pr. n. š. Danes je območje znano kot Dežela vasi. Območje, kjer se nahaja na ducate razpršenih naselij, pokriva 350 kvadratnih kilometrov.
Najmlajše naselje je staro 3.700 let, kar pomeni, da je bilo zgrajeno 1.000 let pred piramidami v Gizi. Naselja so zanimiva zaradi svoje napredne zasnove, ki vsebuje celo drenažne žlebove, jezove in kanale. Večina naselij sicer sploh še ni izkopanih in raziskanih.
Denisovani
Thilo Parg
Kos prstne kosti in zobje, ki so jih arheologi našli v jami Denisova na Altaju, pričajo o najdbi izumrle človeške podvrste Denisova hominins, ki je v altajskih gorah živela pred približno 40.000 leti.
Denisovani se precej razlikujejo od sodobnega človeka, znanstveniki pa verjamejo, da so se pred izumrtjem delno pomešali z vrsto Homo sapiensa. Danes dodobra raziskana jama je odprta za obiskovalce.
Na ozemlju današnje Rusije je mnogo sledi starih civilizacij.