Kaj imajo skupnega ameriška pisateljica, švedska profesorica, španska umetniška menedžerka in nemška psihoanalitičarka? Vse so se rodile v Rusiji, znale so ruščino in poznale rusko kulturo, a so it takšnega ali drugačnega razloga morale zapustiti domovino in so dosegle svoj uspeh drugod.
Ayn Rand (Alisa Rosenbaum), znana pisateljica in filozofinja individualizma
Javna domena
Alisa Rosenbaum, pozneje znana kot Ayn Rand, svetovno znana pisateljica in filozofinja 20. stoletja, avtorica romana Atlasov skomig (Atlas Shrugged), je bila dejansko Rusinja. Rodila se je v judovski družini v Sankt Peterburgu in je emigrirala iz Rusije že pri 20 letih starosti. Alisin oče je imel v lasti lekarno, ki je bila po ruski revoluciji nacionalizirana – gre za dejstvo, ki je jasno vplivalo na njene poznejše filozofske nazore.
Alisa je študirana na filmski šoli v Sovjetski zvezi, nato pa se je prijavila na pripravništvo v ZDA. Tam je imela teto, ki je prišla v Ameriko še pred revolucijo in se je strinjala, da jo sprejme pri sebi za nekaj mesecev. Na presenečenje vseh je dejansko dobila dovoljenje, da zapusti državo zaradi pripravništva. Mlada ženska je pustila svojo družino in domovino, da bi sledila svojim sanjam. Želela si je kariere v Hollywoodu, po emigraciji si je spremenila ime v Ayn Rand, a ji filmska industrija ni bila usojena.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Ayn Rand je zaslovela po svetu po objavi romanov Izvir (The Fountainhead) in Atlasov skomig (Atlas Shrugged). Njeno strastno opevanje svobode, individualnosti in racionalnega egoizma v njenih knjigah je odražalo Randino filozofijo objektivizma, ki je vplivala na ameriško libertarno gibanje.
Sofija Kovalevskaja, prva profesorica matematike na svetu
Javna domena
Sofija Kovalevskaja je postala prva ženska matematičarka v Rusiji in prva ženska profesorica matematike na svetu. Hkrati je bila nadarjena pisateljica in avtorica romanov.
Konec 19. stoletja ženske v Rusiji niso imele priložnosti za vstop na visokošolsko ustanovo. Da bi lahko ženska nadaljevala z izobraževanjem v tujini, je potrebovala pisno soglasje staršev. Kovalevskaja je želela študirati matematiko, a je oče nasprotoval temu načrtu. Mladenka je prepričala družinskega prijatelja, biologa Vladimirja Kovalevskega, da sta se lažno poročila, da bi se lahko izognila vplivu svojega očeta. Na to je pristal in skupaj sta izpeljala načrt.
Par je odšel v Heidelberg v Nemčijo, kjer je Sofija študirala na tamkajšnji univerzi. Pozneje je nadaljevala s študijem matematike v Berlinu. Svojo doktorsko disertacijo o teoriji diferenčnih enačb je uspešno zagovarjala in pri tem dobila posebne pohvale.
Njen mož je pozneje storil samomor, Kovalevskaja pa se je preselila na Švedsko, kjer je po velikih naporih dobila mesto na Univerzi v Stockholmu. Postala je profesorica na oddelku za matematiko ter predavala v nemščini in švedščini.
Lou Salome, ena od prvih psihoanalitičark
Getty Images
Luiza Salome je bila pisateljica, filozofinja in psihoanalitičarka. Bila je prijateljica in muza Friedricha Nietzcheja, Sigmunda Freuda in Rainerja Maria Rilke. Bila je nadarjena pisateljica in znanstvenica, a je hkrati imela močan ženstveni šarm, zaradi česar so se moški zaljubljali vanjo, hkrati pa je vplivala na njihove filozofske in ustvarjalne ideje.
Saloma se je rodila v Sankt Peterburgu v družini ruskega aristokrata nemškega porekla. Po smrti očeta se je preselila v Švico, da bi pridobila visoko izobrazbo, ki je v Rusiji kot ženska ni smela dobiti. Salome je v Evropi postala del elitnih intelektualnih krogov, pisala je romane in pesmi ter uresničila svoje pogumne feministične poglede z lastnim življenjskim slogom.
Leta 1911 je Salome spoznala Sigmunda Freuda in nato posvetila 25 let svojega življenja psihoanalizi. Pisala je knjige, najbolj znana je Eroticizem, spisala je preko 130 članov, imela je tudi svojo psihoanalitično kliniko v Göttingenu v Nemčiji.
Gala Dali (Elena Djakonova), muza in menedžerka Salvadorja Dalija
Getty Images
Elena Djakonova se je rodila v Kazanu v družini uradnika. Družina se je pozneje preselila v Moskvo, leta 1912 se pa je še kot mlada ženska šla zdravit v Clavadel (Švica) zaradi tuberkuloze, kjer je spoznala bodočega velikega francoskega pesnika Paula Eluarda. Kmalu sta se poročila in se preselila v Francijo. Nekaj let pozneje se družini pridruži nemški slikar Max Ernst in začnejo živeti vsi skupaj. Elena je takrat začela uporabljati psevdonim Gala.
Leta 1929 je 35-letna Elena spoznala 25-letnega Salvadorja Dalija in se zaljubila v mladega, nadarjenega slikarja. Postala je žena, edini model njegovih slik, njegova menedžerka in promotorka. Neutrudno je plačevala časopisnim kritikom, obiskovala galerije in promovirala Dalija, zbrala je armado oboževalcev, stalno govorila o genialnosti svojega ljubega moža in bila pri tem zelo uspešna!
V 30. letih so Dalijeve slike razprodali v pol ure po odprtju razstave. Tudi sam avtor je začel verjeti, da je genij, in stalno je ponavljal eno stvar: »Galo imam raje kot svojega očeta, kot svojo mamo, kot Picassa. Celo še bolj kot denar! Hvala, Gala!«
Poglejte tudi: Kako po mnenju Rusinj izgleda »pravi« moški