Hitler proti Hitlerju: Sovjetski soimenjaki zloglasnih nacistov

Ivan Šagin/Sputnik
V sovjetski vojski so se borili posamezniki, ki niso imeli nič skupnega z nemškimi nacisti, razen tega, da so nosili enak priimek kot njihovi voditelji.

Julija 1941 so Nemci krenili v ofenzivo na vzhodni fronti. Hitro so napredovali in za seboj puščali požgane vasi in pepel. Adolf Hitler je bil zadovoljen in je željno pričakoval zmago. 4. julija je izjavil: »Sovražnik je praktično že izgubil vojno.«

Medtem je bil na drugi strani fronte človek, ki se je prav tako pisal Hitler (po rusko Gitler), vendar je imel popolnoma drugačno razmišljanje od svojega soimenjaka. Ukrajinski Jud Semjon Gitler je bil mitraljezec v Rdeči armadi od leta 1940. Enako kot milijoni sovjetskih državljanov je tudi on naredil vse, kar je lahko, da bi Nemčiji prekrižal načrte.

Tovariš Hitler

»Rdečearmejec Gitler ni maral človeka, ki je nosil enak priimek,« je ironično napisal Boris Akunin, ruski pisatelj in zgodovinar. »Iz svojega mitraljeza je streljal po ljudeh, ki so vzklikali Heil Hitler!«

Semjon Gitler je tako uspešno streljal v Nemce, da je bil celo nagrajen za pogum. V tem času pa je bil velik pogum potreben tudi njegovim poveljnikom, da nagradijo človeka s takim priimkom.

Kot je zapisano v dokumentih, je »tovariš Gitler v osmih dneh likvidiral nasprotnika s svojim ognjem«. Situacija je bila skrajno zahtevna; Nemci so prebili sovjetsko obrambo pri Tiraspolju v današnji Moldaviji, obkolili enoto Semjona Gitlerja in pobili skoraj vse njegove soborce. Ranjeni Gitler je ostal sam, vendar je »nadaljeval s streljanjem, dokler mu ni zmanjkalo streliva«.

Rdečearmejec Semjon Konstantinovič Gitler.

Po tem je preplazil 10 km, da bi se vrnil k svojim tovarišem, pri čemer svojega mitraljeza ni odvrgel, čeprav je bil zelo težek, saj ga ni hotel pustiti Nemcem.

Odlikovanje za pogum

Poveljnik Gitlerjevega bataljona je bil v dilemi, ali naj tega vojaka odlikuje. »Po eni strani ni bil vprašljiv njegov pogum, po drugi pa bi lahko bilo nevarno podpisati dokument, v katerem se nagrajuje človeka s takim priimkom, sploh med vojno,« piše v virih. Na koncu je vendarle zmagal zdrav razum, tako da je general Georgij Safronov, načelnik ločene obalne vojske osebno podpisal dokument, s katerim se je Semjonu Gitlerju dodelilo medaljo za pogum.

Juriš

Po tem je Semjon nadaljeval služenje domovini. Na žalost ni doživel triumfalne zmage v Berlinu, saj je junija 1942, nepolno leto dni po svojem podvigu, umrl pri branjenju Sevastopolja. Po vojni je Semjonova družina spremenila priimek v Gitlev (Hitlev) in se kmalu zatem preselila v Izrael.

Neverjetna naključja

Čeprav je znan samo en primer, da bi se v sovjetskih vrstah boril nekdo s priimkom Hitler oz. Gitler, je bilo mnogo drugih primerov, kjer so ljudje nosili enak priimek kot zloglasni nacisti, vendar so se pogumno borili in prav tako dobili odlikovanja Rdeče armade. Najpogosteje so to bili ljudje nemškega ali judovskega porekla. Leta 1944 je bil na primer podeljen red Rdeče zvezde za zajetje poveljnika tankovske divizije SS Totenkopf mitraljezcu Nikolaju Geringu (Göringu), ki si je »delil« priimek s poveljnikom nemške Luftwaffe (zračnih sil) in očetom Gestapa ter Hitlerjevim naslednikom Hermannom Göringom.

Znan je tudi primer Jakova Geringa, ki je januarja in februarja 1945 služil kot bolničar v Belorusiji in prejel odlikovanje domovinske vojne za evakuacijo preko 1.500 ranjenih sovjetskih vojakov. Čeprav skoraj nič ni jedel ali spal, ni nikogar pustil na cedilu. Kot mnogi drugi sovjetski »Göringi« je bil tudi Jakov judovskega porekla, za razliko od zloglasnega soimenjaka, ki je bil v veliki meri odgovoren za holokavst.

Medtem ko je Hitlerjev sodelavec Rudolf Hess, ki so ga leta 1941 ujeli v Veliki Britaniji, celo življenje posvetil nacizmu, sovjetski častnik Nikifor Ges (ruski prevod nemškega priimka Hess) v boju proti nacistom ni preveč razmišljal o lastni varnosti; septembra 1942 je svoj vod povedel v napad in osebno ubil sedem sovražnikovih bataljonskih poveljnikov. Prejel je red Rdeče zvezde, enako kot Aleksander Borman, soimenjak Martina Bormanna, Hitlerjevega tajnika.

Sovjetski Borman je vodil vojno letalstvo v napade, v katerih je bilo v nekaj mesecih uničenih 850 sovražnikovih letal in 3.600 vojakov. Kot se je izkazalo, enaki priimki niso kaj dosti vplivali na junaštvo sovjetskih državljanov, ki so se borili za domovino.

Preberite še: Kako je sovjetska propaganda poskušala prepričati nemške vojake k predaji

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke