Objekt 279: Ameriški novinarji o sovjetski »oklepni pošasti«

Novinar Michael Peck piše o neobičajni konstrukciji za tisti čas in o impresivnih bojnih zmožnostih tanka. »Samo en pogled na ta tank je dovolj, da človeka prevzamejo mravljinci«, piše avtor prispevka in kaže na spodnji del tanka s štirimi gosenicami.

Tank je bil razvit na Inštitutu Kirov v Leningradu leta 1957. Konstruktorji so se nato usmerili k ustvarjanju težkih tankov, ki so se dobro uveljavili v drugi svetovni vojni. 60 ton težak "objekt 279" je bil zasnovan za juriš in preboj skozi utrjene linije sovražnika. Tank se je odlično odrezal na terenu, kjer ni bilo mogoče uporabljati lažjih oklepnikov, ki bi potrebovali še dodaten par gosenic.

Nova zasnova je povečala učinkovitost tanka na neravnem terenu in omogočila premagovanje naravnih ovir, kot so močvirja, globok sneg in polja s podrtimi drevesi. Ovalno telo tanka spominja na leteči krožnik, kar je oblika, ki je bila bolj značilna za tankovske konstrukcije na Zahodu. Vladalo je prepričanje, da takšna oblika preprečuje prevračanje tanka, ki bi ga povzročil udarni val jedrske eksplozije. K podobnim rešitvam so se tako zatekli tudi oblikovalci tankov drugod po svetu. »Objekt 279« tako izgleda čudno samo na prvi pogled.

Ameriški novinar opisuje oborožitev in zaščito tanka kot zelo impresivno. Poudaril je, da bi orožje kalibra 130 mm s polavtomatskim polnjenjem in visoko kadenco, infrardeči namerilni sistem in radarski daljinski senzorji predstavljali veliko nevarnost za nasprotnikove tanke tistega časa. Zgodba zase pa je tudi močna čelna zaščita z jeklom debeline kar 20 cm.

Ali bi bil na bojišču »Objekt 279« učinkovit? Uporabnost zapletene konstrukcije s štirimi gosenicami je še vedno vprašljiva, vendar je malo verjetno, da bi se ameriške tankovske posadke rade srečale s takšnimi tanki, je sklenil Michael Peck.

Preberite še: Vse lastnosti najnovejšega tanka T-14 Armata v enem grafikonu

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.