Orjol je bila prva ruska bojna ladja, ki je bila zgrajena v zahodnem stilu leta 1668. Imela je tujega kapitana – Nizozemca Dawida Butlerja, 23-člansko posadko (ki so prav tako bili tujci) ter 35 strelcev (ruska pehota). Naloga Orjola je bila, da varuje trgovske ladje v Kaspijskem morju. Leta 1670 so ladjo zajele enote kozaka Stenke Razina, ki je vodil velik kmečki upor v južni Rusiji. Ladja je končala na bregovih reke Volge, saj je uporniki niso imeli kje uporabiti.
Na začetku 19. stoletja se je ruska mornarica pripravljala na prvo potovanje okoli sveta. Za ta namen je pomorsko ministrstvo kupilo dve britanski jadrnici – Leander in Thames, ki so ju preimenovali v Nadežda (Upanje) in Neva.
Med ekspedicijo 1803-1806, ki sta jo vodila Ivan Kruzenštern in Jurij Lisjanski, je bilo opravljenih mnogo pomembnih raziskav v botaniki, zoologiji, etnografiji in oceanologiji. Leta 1805 so mornarji odkrili nov otok in ga poimenovali Lisjanski. Danes je ta otok del ameriške zvezne države Havaji.
Nadežda
Usoda ladij po končani ekspediciji je bila tragična; Nadežda je leta 1808 končala ujeta v ledu nedaleč od danske obale, Neva pa je potonila med nevihto na Aljaski leta 1813.
Model ladje Vostok
Jurij Kaplun/SputnikMed leti 1819 in 1821 sta Faddey Bellingsgauzen in Mihail Lazarev vodila pomorsko ekspedicijo na jadrnicah Vostok in Mirni, katere rezultat je bilo zgodovinsko odkritje Antarktike in še 29 otokov.
Mirni
B. Manušin/SputnikV čast ladjama so bile nato poimenovane obale, polotoki, znanstvene postaje na Antarktiki in celo gorovje na Merkurju. Vostok so poimenovali tudi prvo sovjetsko vesoljsko plovilo, ki je v orbito poneslo Jurija Gagarina.
Ladja Azov v pristanišču Elsinore
Državni muzej likovne umetnostiBojna ladja Azov je s svojimi 74 topovi postala glavna junakinja bitke pri Navarinu leta 1827, v kateri so združene sile Britanije, Francije in Rusije premagale otomansko in egiptovsko mornarico. Azovu je poveljeval odkritelj Antarktike Mihail Lazarev, ki je uničil pet sovražnikovih bojnih ladij, vključno z vodilno ladjo, ki je nosila 80 topov.
Azov je postala prva ladja ruske mornarice, ki je za odlikovanje prejela zastavo Sv. Jurija – najvišje priznanje, ki ga je takrat lahko prejela kakšna ladja.
Merkurij med napadom turških ladij
Ajvazovska narodna galerija / WikipediaDruga (in zadnja) ladja, ki je prejela zastavo Sv. Jurija, je bila Merkurij (Merkur). Med rusko-turško vojno (1828-29) se je ta majhna ladja z 18 topovi bila prisiljena spopasti v neenaki bitki z dvema otomanskima ladjama – Selimiye s 110 topovi in Real-bej s 74. Kljub neprimerljivi otomanski premoči je Merkurij uspel poškodovati oba velikana, ki so ju morali zaradi tega umakniti z bojišča. Merkurij jo je odnesel z velikimi poškodbami, a mu je uspelo ubežati otomanskemu ladjevju in se pridružiti ruski floti.
Ladja je vojno preživela in bila upokojena šele leta 1857 zaradi svojega zelo načetega stanja.
Križarka Varjag v pristanišču Kronštadt
Ob začetku rusko-japonske vojne, 9. februarja 1904, je japonska imperialna mornarica blokirala rusko križarko Varjag in bojni čoln Korietz v zalivu Čemulpo (današnji Inčeon v Južni Koreji). Ruske ladje so kljub številčni premoči nasprotnika zapustile pristaniške in se spustile v boj proti šestim križarkam ter osmim torpednim čolnom.
Po dolgi bitki sta se močno poškodovana Varjag in Korietz vrnila v pristanišče. Posadki sta obe ladji nato potopili in se premestili na ladje nevtralnih držav.
Naslednje leto so Japonci dvignili Varjag iz globin in ga začeli uporabljati sami pod imenom Soya. Leta 1916, ko sta bili Rusija in Japonska ponovno zaveznici, so ladjo vrnili Rusiji pod njenim prvotnim imenom.
Avrova v Sankt Peterburgu
Utkin/SputnikKljub temu, da je Avrora sodelovala v mnogih vojnah, vključno z rusko-japonsko in prvo svetovno vojno, je postala slavna šele tekom oktobrske revolucije leta 1917. 25. oktobra (7. novembra po novem štetju) je slepi salvo iz Avrorinih topov oznanil napad revolucionarjev na Zimski dvorec, s čimer je ladja postala eden od simbolov revolucije.
Model patruljnega čolna Tuman
Insider / Wikipedia10. avgusta leta 1941 se je sovjetski patruljni čoln Tuman (Megla) blizu otoka Kildin v Barentsovem morju znašel pred tremi nemškimi rušilci. Tuman je napravil dimno zaveso in se poskusil prebiti do obale. Kljub močnim poškodbam zaradi sovražnikovega ognja in smrti kapitana je posadka nadaljevala boj, da reši svojo ladjo. Spričo močnega obstreljevanja so mornarji celo uspeli dvigniti zastavo, ki je bila sestreljena z jambora.
Tuman je bil na koncu sicer potopljen, vendar sta dimna zavesa in artilerijski ogenj z obale odgnala nemške ladje. Preživelo je 37 od 52 mornarjev Tumana.
Ladje še danes spustijo zastave in zatrobijo v čast Tumanu, ko zaplujejo mimo otoka Kildin.
Preberite še: Pozabljena pokopališča ruskih ladij
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.