Minilo je dobro tisočletje ruskega krščanstva: oglejte si te nepopisno lepe cerkve

1.

Prostrana starodavna država Vzhodnih Slovanov imenovana Kijevska Rusija je leta 988, ko jo je pokristjanil Vladimir Veliki, obsegala ozemlje današnje Rusije, Ukrajine in Belorusije. Zaradi tesnih vezi z Bizancem je prevzela vzhodno bogoslužje. Nekateri zgodovinarji menijo, da je Vladimir začel graditi kijevsko Katedralo Sv. Sofije, poimenovano po istoimenski cerkvi v Konstantinoplu.

Cerkev Sv. Sofije v Kijevu

Slava Petrakina

2.

Druga, novgorodska Katedrala sv. Sofije (na ruskem severu) je bila zgrajena v času vladavine Vladimirjevega sina Jaroslava Modrega. V tedanjih prestolnicah zgrajeni cerkvi nista bili samo simbol enotnosti razkropljenega vzhodnoslovanskega življa, temveč tudi poklon novi religiji.  

Cerkev Sv. Sofije v Novgorodu

Slava Petrakina

3.

Kijevsko-pečerski samostan, eden najstarejših samostanov Kijevske Rusije, je bil zgrajen v sredini 11. stoletja, ko je vladal že omenjeni Jaroslav. Najstarejša zgodovinska kronika Vzhodnih Slovanov Pripoved o minulih letih je danes kanonsko besedilo ruskega pravoslavja, napisal pa bi jo naj tamkajšnji menih Nestor; njegovi spisi izpričujejo, da je cerkev igrala še kako pomembno kulturno vlogo.

Kijevsko-pečerski samostan (lavra)

Slava Petrakina

4.

V 12. stoletju zgrajena Cerkev Marije Priprošnjice stoji v bližini Vladimira – nove prestolnice Kijevske Rusije –, ki je zavladala Kijevu in južnim kneževinam. Cerkev je eden največjih ruskih arhitekturnih biserov ali, kot pravijo zgodovinarji, »tukajšnja arhitektura kar kliče po nebeških melodijah«.

Cerkev Marije Priprošnjice na Nerli

Slava Petrakina

5.

Po vzponu Vladimirja in nadvladi severnega dela države je najpomembnejša cerkev Kijevske Rusije postala Uspenska stolnica v Vladimirju. Leta 1299 je kijevski metropolit in vodja ruske pravoslavne cerkve po mongolski invaziji zapustil opustošeno prestolnico in sedež prenesel v Vladimir. Velike vladimirske in kasneje moskovske kneze so poslej kronali v Uspenski stolnici.

Uspenska stolnica v Vladimirju

Slava Petrakina

6.

Trojiški samostan (lavra) sv. Sergija (50 km oddaljena od Moskve) je največji ruski samostan in duhovno središče ruskega pravoslavja. Gre za pomemben spomenik ruske srednjeveške zgodovine, katerega ustanovitelj je eden največjih ruskih svetnikov, Sergij Radoneški; po zaslugi njegovega blagoslova naj bi moskovski knez Dimitrij premagal Mongole in dežele odrešil dvestoletnega mongolskega jarma.

Trojiški samostan sv. Sergija

Slava Petrakina

7.

Uspensko stolnico v moskovskem Kremlju je konec 15. stoletja, ko so se Rusi dokončno rešili mongolskih vazalov, zgradil znameniti italijanski arhitekt Aristotele Fioravante. V Uspenski stolnici so od sredine 16. stoletja naprej kronali vse ruske vladarje in je do revolucije leta 1917 bila najpomembnejša ruska cerkev.

Uspenska stolnica v moskovskem Kremlju

Slava Petrakina

8.

Pred dvajsetimi leti zgrajena Katedrala Kristusa Odrešenika v Moskvi je najmlajša pravoslavna cerkev na svetu. Med Stalinovo mestno prenovo v začetku 30-ih let so porušili prvotno katedralo iz 19. stoletja, po razpadu SZ pa se je Boris Jelcin odločil, da jo bo država, kljub vsesplošnemu obubožanju, prenovila.

Katedrala Kristusa Odrešenika v Moskvi

Slava Petrakina

Oglejte si še najlepše cerkve svetovnih religij v Rusiji!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.