Več kot 10.000 potapljačev, ki se je šolalo v tej ustanovi, je opravljalo, ali pa še zmeraj opravlja nevarne naloge za vojaške ali civilne varnostne službe. Nekateri med njimi so sodelovali v obrambi domovine v času druge svetovne vojne.
Predstavljamo vam eno manj znanih poglavij ruske zgodovine, in tudi to, kako se danes izobražujejo profesionalni potapljači.
"Potapljač ni samo poklic, ampak je način življenja," meni Valerij Ovčarenko, direktor oddelka DOSAAF za usposabljanje na morju, ki udeležencem omogoča vstop v elitno podvodno poslanstvo.
Sedež omenjene organizacije je v Sankt Peterburgu. V času Sovjetske zveze so bila tovrstna združenja številna, in čeprav so bila v osnovi civilna, so tesno sodelovala z vojsko in mornarico. S potapljaškim usposabljanjem so ciljali predvsem na mlade, ki so bili sposobni za vojsko. Specializirana pomorska šola, ki jo vodi ta organizacija, še danes usposablja potapljače.
Potapljači so imeli velik pomen za obstanek Leningrada med drugo svetovno vojno, ko so Nemci kar 872 dni oblegali mesto. Edini način za dobavo hrane in energentov prebivalstvu je bila t. i. Pot življenja čez Ladoško jezero.
Sovražnik je neprestano bombardiral oskrbovalne poti in potapljači so se včasih morali spuščati v globine, da bi iz potopljenih ladij na površje prinesli vreče z moko ali sode z gorivom. Leta 1942 so zgradili podvodni plinovod in postavili podvodne električne kable, ki so omogočili 2 milijonoma obleganih ljudi, da so končno dobili svetlobo in ogrevanje.
Pomorska šola je med vojno razen potapljačev usposabljala tudi veziste, ki so postavljali podvodne kable za komunikacijo. Po vojni se je šola specializirala za nove naloge za potrebe v mirnodobnem času, kot je usposabljanje podvodnih varilcev.
Potapljaška oprema je težka in zapletena, zato je ključno, da se mladim potapljačem omogoči čim več praktičnega dela pod vodo.
Po drugi strani usposabljanje ni omejeno samo na potapljanje. Pomembna je tudi teorija in specializirane veščine kot npr. tehnično risanje, upravljanje dvigalk in žerjavov, podvodno snemanje in nudenje prve pomoči.
Med podvodnim usposabljanjem se pripravniki srečujejo z nalogami, ki simulirajo resnične situacije. Na primer iskanje kovinskih vijakov, raztresenih po dnu bazena, odvezovanje vozlov ali vračanje potopljenih predmetov iz vode. V polni opremi nič od naštetega ni lahka naloga, vendar to je to, kar delajo profesionalni potapljači.
Pripravniki se učijo tudi kako komunicirati s kolegi na kopnem. Z vlečenjem posebnega kabla lahko oseba pod vodo pošilja sporočila na površino. En trzaj na primer pomeni: "Sem na dnu, vse je v redu".
Delo potapljača je lahko nevarno in DOSAAF ima specializirane objekte za takšno usposabljanje. Tu je na primer imitacija ladje v nevarni situaciji, kot je brodolom ali požar (ali oboje hkrati). Naloga bodočega potapljača je, da mirno in hitro evakuira ladjo.
Potapljač ne more biti vsak. Kandidat mora biti dobrega zdravja, saj so potapljači vsakodnevno izpostavljeni različnim pritiskom. Eden od prvih pogojev za vpis v šolo je temeljit medicinski pregled, nakar sledijo razni testi, kot denimo bivanje v komori pod pritiskom. Usposabljanje lahko nadaljujejo samo tisti, ki so prestali vsa testiranja.
DOSAAF je od svoje ustanovitve naprej povezan z vojsko, tako da se med pripravniki goji tudi domoljubni duh. "Patrioti se ne rodijo, ampak to šele postanejo" piše na spletni strani šole poleg navedbe, da je cilj potapljaškega usposabljanja priprava na bojne naloge.
Ko pripravniki uspešno položijo izpite in končajo izobraževanje, dobijo certifikat profesionalnega potapljača. Po tem so jim odprte vse poti, morje pa jih željno pričakuje.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Preberite še neverjetno zgodbo o ruskem potapljaču brez rok in nog, ki je dosegel nov rekord.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
