Nemci so pričakovali, da jih bo v trdnjavi pričakal samo kup trupel, vendar so naleteli na sovražne vojake, ki so bili še živi, čeprav so močno spominjali na mrtvece. Rusi so bili v krvavih cunjah, kašljali so kri, a so z zadnjimi močmi svojih nog napadli šokirane Nemce. V zgodovino se je tale boj zapisal kot »napad mrtvecev«.
Nezlomljen duh
Trdnjava Osowiec blizu poljskega mesta Bialystok je bila »trn v peti« nemških sil, saj je moteče zadrževala čete na severovzhodu Poljske. Prvič je postala tarča septembra 1914, a se je ubranila vseh sovražnih napadov z intenzivno uporabo letal in topništva. Po neuspešnem poskusu zavzetja ruske trdnjave so se Nemci zatekli k bolj skrajnim ukrepom.
Javna domena
6. avgusta 1915 so nad trdnjavo spustili klor. Sergej Hmelkov, eden izmed braniteljev trdnjave, ki je preživel plinski napad, se je spominjal: »Vsaka živa oseba, ki je stala zunaj na mostu v trdnjavo, je bila obsojena na smrt … trava je postala črna, povsod so bili raztreseni cvetni listi … meso, maslo, mast, zelenjava so bili zastrupljeni in postali neužitni.«
Katastrofa
»Trdnjava ni bila pripravljena na obrambo pred plinskim napadom. Za takšne primere ni bilo načrtov, ni bilo virov za kolektivno in individualno zaščito garnizije, plinske maske, ki so jim jih poslali, pa niso bile preveč uporabne,« je pisal Hmelkov.
Večina barak, vkopov in utrjenih položajev je bila brez umetne ventilacije in niso imela nikakršnih variant za nastajanje kisika.
Tri čete iz 226. pehotne divizije so bile izbrisane in le kakšnih 100 vojakov iz četrte čete je preživelo. Nemški vojaki so z nadetimi plinskimi maskami izvedli skrivni napad na trdnjavo. Bili so samozavestno prepričani, da bodo garnizijo v celoti zradirali.
Napad mrtvecev
Ko so sovražniki razbili prvo linijo ruske obrambe in prebili branik (obrambne zidove), so začeli prodirati v notranjost trdnjave. Tam so preživeli iz 13. čete pod vodstvom podporočnika Vladimirja Kotlinskega izvedli legendarni napad, ki mu danes pravimo »napad mrtvecev«.
Javna domena
»Ne morem opisati jeze in besa, ki se je prijel naših vojakov, ko so šli proti njihovim zastrupljevalcem, Nemcem. Močni streli iz pušk in strojnic, gosti šrapneli niso mogli ustaviti prodora razjarjenih vojakov,« je pisal neimenovani preživeli vojak v časopisu Življenje Pskova leta 1915.
Šestdeset mož z obrazi, zavitimi v krvave krpe, je začela streljati, kašljajoč in tresoč se, dobesedno so pljuvali koščke svojih pljuč na svoja oblačila s krvnimi madeži. »Čeprav so bili izmučeni in zastrupljeni, so šli naprej samo zato, da bi razbili Nemce,« pripoveduje priča.
Nemci so zapadli v šok. Presenetila sta jih prizor »mrtvih« ruskih vojakov in silovitost njihovega napada. V paniki so pobegnili in pustili za seboj svoje strojnice, nakar jih je usodno spravila v past njihova lastna obrambna bodeča žica.
8. in 14. četa sta izkoristili element presenečenja, premagali medsebojni fizični razmak in znova sestavili garnizijsko topništvo. Vodja »napada mrtveca« in rešitelj trdnjave, podporočnik Kotlinski, je bil večkrat ranjen in še istega večera je umrl.
Predaja Osowieca
Čeprav so ruski vojaki izkazali velik pogum, je bila trdnjava obsojena na propad. Aprila in maja 1915 so avstrijske in nemške sile prebile rusko fronto v vzhodni Prusiji in Galiciji.
Javna domena
Vendar je trdnjava uspela zaposliti napadalce; ruske sile so lahko izvedle strateški umik v senci boja okrog trdnjave, ki je trajal vse do avgusta. 22. avgusta je ruska garnizija mirno in brez preglavic zapustila trdnjavo, pri tem pa porušila glavne branike in utrjene položaje.
Protinapad pod vodstvom Kotlinskega je pripomogel k temu, da trdnjava ni padla v nemške roke, na tisoče pripadnikov garnizije pa rešil pred katastrofo. Zgodovina bi potekala precej drugače, če bi Nemci 6. avgusta uspešno izvedli svojo ofenzivo.
Preberite še: Kako so se ruski vojaki v prvi svetovni vojni zabavali pred očmi sovražnika