1. Mož brez obstanka
Lev Bronstein (kasneje Lev Trocki) se je leta 1879 rodil v vasi Janovka, ki leži na jugu današnje Ukrajine. Njegovi judovski starši so na svoji zemlji živeli mirno vaško življenje, deček pa je kdove odkod podedoval revolucionarno kri. Pri rosnih 17 se je pridružil prepovedani organizaciji in se dve leti kasneje znašel v zaporu. Naslednji dve leti življenja sta minili med rešetkami nikolajevskega, hersonskega, odeškega in moskovskega zapora, leta 1900 pa je bil izgnan v Sibirijo.
Leta 1902 je iz Sibirije pobegnil v Evropo – v ponarejenem potnem listu je pisalo Lev Trocki. V Evropi je deloval v različnih marksističnih skupinah in se leta 1905 vrnil v Rusijo kot soudeleženec revolucije. Ker so ga ponovno zaprli, je pobegnil v Evropo in se zaposlil kot vojni korespondent na Balkanu, po prvi svetovni vojni pa se je preselil v Združene države Amerike. Leta 1917 je v New Yorku izvedel za abdikacijo Nikolaja II. ... in se odločil, da je čas za vrnitev v domovino.
2. Vragoljubno razmerje Lenina in Trockega
Trocki je bil pod močnim Leninovim vplivom vse od leta 1902, ko sta se v Londonu prvič seznanila. Je pa res, da sta svoj čas bila politična rivala. Med letoma 1902–1903 je Trocki načeloval zmernejšim menjševikom, Lenin pa radikalnim boljševikom.
Takrat ga je Lenin ozmerjal z Judo Iškarijotom, kot je v svojih kasnejših sporih s Trockim kar naprej poudarjal Stalin. Toda politična nasprotnika sta ponovno našla skupni jezik. Trocki je v času revolucionarnega vrenja leta 1917 Leninu stal ob strani, čeprav si je drugače zamislil pogajanja z Nemci in sklenitev vojnega premirja, kakor tudi kmetijsko in sindikalno ureditev. Naj bo tako ali drugače: njuno revolucionarno zavezništvo je ostalo bolj ali manj neokrnjeno.
3. Oče rdeče vojske
Leta 1918 je med pripadniki boljševiške in promonarhistične »bele« vojske izbruhnila državljanska vojna. In takrat je Trocki iz nič ustanovil rdečo vojsko. Rusijo je podolgem in počez prepotoval z vlakom in ustanavljal nove in nove vojaške enote; po njegovih pričevanjih je na dan prepotoval več kot 65.000 milj.
Trocki je bil predvsem odličen govornik. Isaac Deutscher ga je v biografiji Oboroženi prerok primerjal z najsposobnejšimi in najbolj navdihujočimi biblijskimi junaki. Avtorji Harperjeve Enciklopedije vojaške zgodovine so boljševiško zmago pripisali njegovim administrativno-strateškim sposobnostim.
4. Mož s surovim intelektom
»Trocki je bil eden najžlahtnejših intelektualcev,« je zapisal vizualni umetnik Jurij Annenkov in dodal, da je v nasprotju z ostalimi boljševističnimi vodji bil zelo izobražen, razgledan in naklonjen umetnosti.
A intelekt in senzibilnost ne gresta z roko v roki, zato ni nič nenavadnega, da je bil zagrižen pristaš rdečega terorja, ki mora obračunati z vsemi sovražniki revolucije. »Revolucionarni humanizem ima krvave korenine,« je med drugim izjavil mož, ki je ukazal usmrtitev vsakega desetega vojnega deserterja.
5. Mož z nestalinističnim značajem
V času revolucionarnega in državljanskega vrenja je bil Leninova desna roka in drugi človek boljševistične partije. Toda po Leninovi smrti leta 1924 je njegov vpliv začel upadati.
Trockijev sodobnik Simon Liebermann je v knjigi Nastanek Leninove države razkril, da briliantni teoretik in govornik ni znal gojiti bližnjih odnosov. »Čeprav so ga njegovi zavezniki občudovali, ni imel nikoli pravih prijateljev [v stranki],« je zapisal Lieberman.
V porevolucijskih letih je nase prvič opozoril relativno nepomemben partijski član Josip Stalin, ki je kolege naščuval proti Trockemu in si jih pridobil na svojo stran. Trocki je Stalina zaničljivo imenoval »najžlahtnejši strankarski povprečnež«, v resnici pa je bil »žlahtni« spletkar in veliki zmagovalec strankarskih razprtij.
6. Trockijev strašni konec
Konec 20-ih let 20. stoletja je Trocki izgubil vse pomembnejše politične položaje. Obtožili so ga upora male buržoazije, strmoglavili njegove politične somišljenike in ga leta 1929 izgnali iz Sovjetske zveze. Stalinistična propaganda ga je obtožila sramotne kontrarevolucionarne dejavnosti.
Getty Images
Nekaj časa je živel v Turčiji, Franciji in na Norveškem, dokler mu leta 1936 niso odrekli pravice do azila in ga izgnali v Mehiko. V času mehiškega izgnanstva je Trocki besnel, da je Stalin izdal marksizem, češ: »Svinčeni birokratski rilec je poteptal revolucijo.«
Leta 1939 je Stalin ukazal, naj se Trockega znebijo; leto pozneje ga je na njegovem domu v mehiškem Coyoacánu sovjetski agent Ramón Mercader do smrti zabodel s cepinom. To se je zgodilo na današnji dan, 20. avgusta 1940.
60-letnega Trockega so pokopali na njegovem posestvu, ki ga še danes krasi spomenik v obliki kladiva in srpa – skromen spomin na velikega revolucionarja.
Preberite še o Stalinovem načrtu za osvoboditev Trockijevih morilcev!